Iz varnosti zaposlitve v Javnem sektorju pametuje....kako je treba vse podražit.

Zbrcat na cesto takoj.

Pa še to...Zakaj bi ljudem v zasebnem sektorju nekaj dražili...Tem (začnimo kar pri temle gospodu) v Javnem je traba dat plačo na POL, pa bo problem rešen.

Vedno, ko govorijo o okoljskih problemih (?) predlagajo povečanje davkov, ne zavedajo se, da je Slovenija majhna (in izjemni draga) ekonomija. Podražite naftne derivate in jih bomo kupovali zunaj, povečajte cestnine in se bomo preusmerili na avstrijske ali hrvaške ceste, dodajte LKoper še kakšno dodatno luško dajtev in bomo šli v Trst ali Reko. Pa kruh, mleko in cement bodo dražji (javni sektor bo spet zahteval povečanje plač!). To ni ekonomija, to je slaba javnosektorska poltika!

[alek14]
> [0513ANITO]
> Iz varnosti zaposlitve v Javnem sektorju pametuje....kako je treba vse podražit.
>
> Zbrcat na cesto takoj.
>
> Pa še to...Zakaj bi ljudem v zasebnem sektorju nekaj dražili...Tem (začnimo kar pri temle gospodu) v Javnem je traba dat plačo na POL, pa bo problem rešen.

Ja, jaz tudi mislim, da bi se promet kar konkretno znižal, če javnemu sektorju prepolovimo plače. Klimtski win-win. :)

Pa še kaj drugega bi se znižalo, recimo stroški za zdravstveno varstvo, ki postajajo vse bolj nevzdržni in seveda bi bila zadovoljna tudi pokojninska blagajna. Pol manj JS namreč pomeni, da bi morali ukiniti šolstvo in zdravstvo, ki predstavljata preko 1/2 javnega sektorja. In ne pozabit, ukrep bi povečal določene ekonomske sektorje v veliki meri v privatni lastnini, od zaključnih del v zdravstvu, še zlasti, ker bi bilo potrebno ukiniti tudi jacvne mastadonte kot so Žale pa vse do neke priznane firme za izdelavo krst.

Tegale bi brez škode poslali sekrete ribat. Na svoje področje se razume kot zajec na boben.

Ti bi še Einsteina (če bi ga imeli) poslal skrete ribat!

[MarijanMacek]
> [alek14]
> > [0513ANITO]
> >
Pa še kaj drugega bi se znižalo, recimo stroški za zdravstveno varstvo...

Preberi opis francoskega zdravstvenega sistema na www.portalplus.si/35...ni-sistem/

[lojze1]
Vedno, ko govorijo o okoljskih problemih (?) predlagajo povečanje davkov, ne zavedajo se, da je Slovenija majhna (in izjemni draga) ekonomija.

Slovenija je z vidika majhnosti ugodnejša pri stroških prometne infrastrukture kot velike države, recimo Rusija, kjer so ti stroški neprimerljivo višji. Z vidika zmanjševanja škodljivih izpustov pa bi zares največ naredila s čim večjim prenosom transporta iz cest na železnice. Očitno pa to ni možno brez velikih vlaganj v železniško infrastrukturo.

Za začetek bi morali spraviti iz naših cest zastarele tovornjake in jim prepovedati vožnjo pri nas. Jasno da se je promet po naših avtocestah od leta 2005 enormno povečal, na kar mi nismo bili popolnoma pripravljeni. Avstrijci so povišali cestnine in sedaj gre ves tovorni promet, kjer je to mnogoče čez Slovenijo. Ker so relacije kratke, Hrvati in Madžari pa imajo nižje cene goriva, pri nas tuji vozniki, tako tovornih kot osebnih vozil niti ne tankajo, svinjajo na polno pa vseeno.

[FIN-311684]
> [MarijanMacek]
> > [alek14]
> > > [0513ANITO]
> > >
> Pa še kaj drugega bi se znižalo, recimo stroški za zdravstveno varstvo...

Preberi opis francoskega zdravstvenega sistema na www.portalplus.si/35...ni-sistem/

Pa tudi vsaki propagandi verjameš. Avtor prispevka je svobodni nevrokirurg in briga njega za stanje zdravstvenega sistema. O tem, da so Francozi neskončno zadovoljni s istemom pa dvomim, moj sin namreč živi v Franciji, in ravno ni idelaen.
A nisi sam privleken na svetlo EHCI 2018 report, po katerem je Francoski sistem sicer dober, ni pa idealen, kakor ga prikazuje nek svoboden nevrokirurg. Rangirani so na 11 mesto zaradi nesvobodnega dostopa do specialistov.

A Technically excellent and efficient ystem system with tendency to medicalise a lot of conditions and to give patients a lot of drugs

Po porabi zdravil na bolnika so na 2. mestu v Evropi.

In, če nekdo predlaga, da je potrebno JS skrčiti na 1/2 to pomeni, ali ukiiniti vse kar ni zdravstvo in šolstvo, ali pa zreducirati zdravstvo. In že tako in tako smo med državami s skromnim številom zdravnikov na prebivalca. Po podatkih www.stat.si/StatWeb/...i-2018.pdf je bilo leta 2015 v Sloveniji 283 zdravnika na 100.000 prebivalcev (3. mesto v EU od zadaj, za nami UK, RO in PL), za primerjavo naša severna soseda s katero se vedno radi primerjamo skoraj 2x več, (510/100k). Kljub temu, da je v kvaliteti zdravstva slaba korelacija s število zdravnikov e vedno velja:

Ne moreš imeti dobrega zdravstva brez zdravnikov in ostalega osebja!

Bom z njegovimi citati odgovoril v čem je težava v Sloveniji:

"Velika težava Slovenije je prostorski razvoj."

"Slovenija nima razporeditve prebivalstva, ki bi bila zanimiva za javni prevoz."

"...nimajo več dovolj časa, da bi se igrali z javnim prometom ali iskali druge možnosti prevoza."

"Velik izziv bo, kako ob staranju prebivalstva ohraniti mobilnost,..." Glej izjavo 1. in 2. rešitev problema. :)

"Gradili smo industrijske cone, ki so slabo prometno povezane."

"Zdaj je železniški promet zelo ubog..."

"Dejstvo je, da imamo danes drugačen način dela, nismo več v tovarnah od šestih do dveh." Dodajmo temu tudi to, da morajo ljudje v zasebnem sektorju neprimerno več delati. Nimajo sedaj časa, da bodo še dodaten čas izgubljali z javnim protniškim prometom.

Če se ne bo delalo na prostorskem razvoju, potem vse ostalo ni vredno NIČ!!! Če boš podražil vožnjo za dvakrat, potem boš ubil slovensko gospodarstvo.

Ljubljana mora biti središče. Tudi iti malo bolj v višino s stavbami, ne samo prostorsko širjenje. Ob Ljubljani pa razvijati manjša mesta, da se malo razbremeni Ljubljano. Vse to pa potem dobro prometno povezati. Zgraditi tudi najemna bistveno več dostopnih najemnih stanovanj. Boš recimo zamenjal službo in boš šel iz Vrhnike v Kranj, boš samo zamenjal eno najemno stanovanje za drugo in boš za vožnjo v službo porabil 10-15 minut. En iz Grosuplja pa bo dobil službo v Domžalah in bo šel živet tja. In bo nastalo tako večje metropolitansko območje z več kot 1 milijonom prebivalcev. Bo dobro potem deloval tudi letališče Brnik itd. Danes je v Ljubljani čisti kaos, v obljubljanjskih mestih pa prevelika žalost.

ibmi.mf.uni-lj.si/sl/node/314 po temle imamo slabih 7000 zdravnikov oz 350 na 100000 .prirast od leta 2000 je 40 procent in do leta 2030 napovedujejo št.8000.

[denac]
Pri nas se je razdrlo precej lokalnih železniških prog. Verjetno se najbolj pogreša progo Hrušica-Rateče (in naprej v Trbiž). Takrat je te zadeve rihtala partija, ki o ničemer ni imela "blage veze". Lokalnnemu prebivalstvu je takrat uspelo rešiti vsaj kamniško progo.
Danes se s prometom ukvarjajo taki in drugačni prometni strokovnjaki, ki jamrajo o specifičnih slovenskih prometnih zagatah. Saj Švica tudi ni velika pa imajo proge speljane visoko v hribih.
Hvaljen bodi cesar Franc Jožef, vsaj železnico imamo (zdaj v nepravih rokah upravljanja)!

No...Najapomembnejše nisi omenil

Obvozna proga...Šentvid-Laze....

Nemci zgradili delno vkopano z vsemi nadvozi, podvozi, mostovi ....naši poruvali ven in posli za Brčko Banoviči.

[denac]
> [0513ANITO]
> > [denac]
> > Pri nas se je razdrlo precej lokalnih železniških prog. Verjetno se najbolj pogreša progo Hrušica-Rateče (in naprej v Trbiž). Takrat je te zadeve rihtala partija, ki o ničemer ni imela "blage veze". Lokalnnemu prebivalstvu je takrat uspelo rešiti vsaj kamniško progo.
> > Danes se s prometom ukvarjajo taki in drugačni prometni strokovnjaki, ki jamrajo o specifičnih slovenskih prometnih zagatah. Saj Švica tudi ni velika pa imajo proge speljane visoko v hribih.
> > Hvaljen bodi cesar Franc Jožef, vsaj železnico imamo (zdaj v nepravih rokah upravljanja)!
>
> No...Najapomembnejše nisi omenil
>
> Obvozna proga...Šentvid-Laze....
>
> Nemci zgradili delno vkopano z vsemi nadvozi, podvozi, mostovi ....naši poruvali ven in posli za Brčko Banoviči.

Nekaj malega o tem vem, pa še to v zadnjih letih. Čeprav sem Ljubljančan in sem kot otrok z mamo hodil na obiske na Ježico k nekim maminim prijateljicam tik ob koncu nemške ceste na Ježici, o tej progi nisem vedel nič.
To, o preselitvi tračnic v Bosno pa je moralo biti del slovenske/jugoslovanske politike ("pomoč" nerazvitim), saj so tudi od po vojni zminiranih ostankov borovniškega viadukta - rezani kamen - odpeljali v Srbijo in z njim obložili bregove sotočja Donave in Save.

sl.wikipedia.org/wik...%80%93Laze

Jaz sem praktično doma ob trasi (100 m od naše hiše). Trasa je tudi šla čez našo zemljo.
Od starih staršev nisem o trasi izvedel prav veliko, ker sem bil premlad, ko sta umrla. Moj oče je pa tudi rojen 1941 in je bil takrat ko so gradili star par let.
So pa sosedje rekli, da so Nemci zemljo za odkupili in menda kar dobro plačali. Sosed je tudi rekel, da je vsak, ki je zabil cement tega dobil pri Nemcih zastojn. Menda so zelo podpirali, ka se na kmetija uredijo gnojne jame.
Drugače gre pa večina glavne ceste med Šentjakobom in Dolskim (za Litijo) po trasi železnice. Vidijo se še zgradbe v Beričevem, kjer je bila postaja in del perona. Pa nadvoz malo nižje od Reaktorja je tudi nemški (služil je zato, da so kmetje lahko šli na njive, ne da bi prečkali tire. Tudi most na Kamniški Bistrici je na temeljih od železnice. Skratka po celotni trasi skoraj ni bilo lokalnih poti, ki bi se križale v nivoju z železnico. Vse podvozi ali nadvozi. Tisti del trase, ki pa je bil ukopan, je pa danes ves zasut z odpadnim materialom in smetmi. Pa mineraj je vozij v jamo kameno vodo od brušenja kamna.