Z novim zakonom bo treba preprečiti insolventnost onesnaževalcev

ha?

[]
> Z novim zakonom bo treba preprečiti insolventnost onesnaževalcev

ha?

Ja, malce nerodno je povedano. V osnovi pa to pomeni, da bo moral (zmišljujem si) na primer operater odlagališča, recimo komunala, pridobiti bančno garancijo, ki bo v primeru finančnih težav operaterja omogočila sanacijo škode na odlagališču. Nekako tako, čeprav tudi to ni povsem natančno...

[alek14]
Nihče (zaseben) na tem planetu ne bo dobil bančne garancije za tole. Never ever. Še za 100x bolj razumne stvari je ne dobiš.

Ja, drži. Sem hotel predvsem povedat, da iščejo način, da se ne bi ponovila Albin Promotion ali pa Ekosistemi Zalog. Morda je lahko mehanizem nekakšen rezervni sklad. Bom spremljal iskanje rešitve.

[hocevarb]
> [alek14]
> Nihče (zaseben) na tem planetu ne bo dobil bančne garancije za tole. Never ever. Še za 100x bolj razumne stvari je ne dobiš.

Ja, drži. Sem hotel predvsem povedat, da iščejo način, da se ne bi ponovila Albin Promotion ali pa Ekosistemi Zalog. Morda je lahko mehanizem nekakšen rezervni sklad. Bom spremljal iskanje rešitve.

- maksimalno zaostris in obremenis poslovanje v neki panogi
- ziv kurc ne gre vec v to panogo, ker je cost/benefit v riti
- ostane samo ena firma
- ki crkne
- ugotovis, da to pa ne gre, ker pac je samo ena in kaj bomo pa potem
- ocitno rabi drzavno pomoc
- tegaseparesnidalopredvideti

[]
- maksimalno zaostris in obremenis poslovanje v neki panogi
- ziv kurc ne gre vec v to panogo, ker je cost/benefit v riti
- ostane samo ena firma
- ki crkne

Dejavnost organiziraš kot gospodarsko javno službo, dodeljuješ koncesije... rešitev je več

In podražiš osnovno komunalno storitev potrošniku (na koncu verige) ali pa sofinanciraš iz proračuna.

Tudi Jankovič je z vidika ljubljanskega občana oz. Lj proračuna dal zgraditi za dokaj normalno ceno Stožice, ampak kaj pomaga če so 50% zapitek (preplačilo) plačali davkoplačevalci v Slo (vključno z Ljubljančani). Lastnik Stožic pa je MOL, ne pa vsaj 50% država, ki je morala luknjo pokriti z dokapitalizacijo bank.

Na koncu premice vedno nekdo plača in tudi tu se ve, kdo bo plačal. Davkoplačevalec prav gotovo.

[]
In podražiš osnovno komunalno storitev potrošniku (na koncu verige) ali pa sofinanciraš iz proračuna.
Na koncu premice vedno nekdo plača in tudi tu se ve, kdo bo plačal. Davkoplačevalec prav gotovo.

Kot razumem MOP, je to drugačna zgodba kot predimenzionirani center na Barju.

Kup denarja so že zmetali za čiščenje odpadnih gum iz gramoznice pri Kidričevem in še več ga bodo. Plačujejo za čiščenje odpadkov po požaru Ekosistema pri Novem mestu.

V obeh primerih sta šli firmi v stečaj, odpadke pa je treba pospravit. Jutri se lahko zgodba še kje ponovi. Največji strah je zaradi Publikusa pri Komendi...

Kakor koli obračaš, strošek se bo prevalil na potrošnika. In če bo to delala javna gospodarska služba, bo strošek za potrošnika še višji. Vse kar je javnega kot ura dosledno izračunano inflacijo prenašajo na potrošnike. Ker lahko, ker nimajo konkurence, ker so monopolisti.

Problem teh "rešitev" je, da se obveznosti in pritiski na potrošnike samo še nalagajo, seštevajo. Jeza se kopiči in enkrat bo nekje ven udarila. Potem bo pa spet začudenje zakaj in kako.

Ko je bila finančna kriza, je bilo v modi, da so za gradbince ful zvišali neke garancije. Banke so seveda gradbince ožele, da je bilo veselje. In posledica? Število ponudb za izvedbo del se je zmanjšalo in njihova cena se je zelo povišala. Tukaj lahko pričakujemo podobno.

Je pa hecno, da država po eni strani na polno ovira te firme, po drugi strani želi, da opravljajo svoj posel in ustvarjajo vsaj minimalni dobiček. Ne pravim, da so te firme svetnice, ampak če hočeš da opravljajo svoj posel, jim moraš dati vsaj pogoje za delo.

[alek14]
Eko zakonodaja, ki nima osnove v fiziki ali ekonomiki bo vedno imela tale vzorec:

1. Nekje se bo nekaj kopičilo, ker nihče ne bo vedel kaj s tistim početi
2. Tisti, pri katerem se kopiči bo dobil inšpekcijo/prepoved (take your pick)
3. "Tisti" gre v stečaj, "nakopičeno" prejme Min. za okolje za pospravit
4. Začne se nov krog pri 1.

Voila: KROŽNO GOSPODARSTVO :-)

Bere se sicer zabavno, ampak 40 tisoč ton odpadnih gum se ni nakopičilo pri Kidričevem zato, ker noben ni vedel, kam bi z njimi ali zato, ker eko zakoni niso imeli osnove v fiziki.

Neki Albin Brencl je imel poslovno idejo in, ko se mu je svižila, je pognal firmo v stečaj in prepustil čiščenje davkoplačevalcem. Kaj je tu krožnega?

Čez nekaj let se je podobna zgodba pripetila z Ekosistemi in očitno se lahko še kje. Naj duhovičimo ali ukrepamo?

[alek14]
Edina stvar, ki bo delovala, je zrelaksirati ekološke ukrepe za sežig odpadkov.
Drugače bo tudi prišlo do sežiga, samo ta bo potekal brez filtracije in katalize slabo izgorenih delov na prostem v obliki znanih "spontanih vžigov".

to je res... in ce kdo ob tem pomisli "ampak saj do zadnjih par let je pa slo", je odgovor "ja, slo je v azijo in zdaj tam pac vec nocejo, pa se je pokazalo, kdo je v vodi brez gat".

[]
> [alek14]
> Edina stvar, ki bo delovala, je zrelaksirati ekološke ukrepe za sežig odpadkov.
> Drugače bo tudi prišlo do sežiga, samo ta bo potekal brez filtracije in katalize slabo izgorenih delov na prostem v obliki znanih "spontanih vžigov".

to je res... in ce kdo ob tem pomisli "ampak saj do zadnjih par let je pa slo", je odgovor "ja, slo je v azijo in zdaj tam pac vec nocejo, pa se je pokazalo, kdo je v vodi brez gat".

Sicer nerad klicem k lincu, ampak me zanima, kdaj bodo na odgovornost pozvani tisti, ki so propagirali recikliranje (20 let nazaj: "poplacali bomo ves odvoz smeti z reciklazo", 10 let nazaj: "odpadke je vseeno treba locevati, tudi ce ni plusa"), ob tem so pa dovolili da se odpadki loceno zbirajo in NE RECIKLIRAJO, ampak izvazajo v Azijo.

A gremo gledat za nazaj, kdo je bil zraven? Gotovo tisti, ki so se omastili, pa bi kar rekel da raznih useful idiotov (razne Umanotere...) tudi ni manjkalo.

Pa so plasticni odpadki idealni za kurjenje za topolto!

[alek14]
Nisi razumel mojega prvotnega posta.
Bom pojasnil. Ko sem napisal, da ne vedo kam z "tistim" sem imel v mislih "ne vedo" (v narekovajih).
Pri takih zadevah je precej utečen posovni model, vzemi subvencijo (plačilo ali karkoli) in pusti zadevo državi. V enak model je šla npr. Adia Airw. Ok. Ni šlo za odpadke, je pa šlo za "krožno gospodrstvo".

Edina stvar, ki bo delovala, je zrelaksirati ekološke ukrepe za sežig odpadkov.

Bojim se, da še vedno ne razumem... Treba je preprečiti, da nekdo pusti odpadke na plečih davkoplačevalcev, to je vse.

Sorry, ker sem malce siten. Bil sem na obeh lokacijah, na dolenjskem pogorišču in v štajerski gramoznici in se mi ne zdita nič zabavni.

Zelo podpiram sežigalnice, a tale z rahljanjem okoljskih ukrepov je mimo. Zakaj?

1.Naši standardi so že zdaj nekje na robu EU in jih sami ne moremo kaj dosti zrelaksirati. Treba bi bilo spremeniti EU regulativo, kar pa lahko pozabimo.

2.Problem pomanjkanja sežigalnic v Sloveniji niso previsoki okoljski standardi, ampak (med drugim tudi) javno mnenje. Če bi zrelaksirali ekološke ukrepe, bi kvečjemu okrepili javno nasprotovanje.

3.Tudi če postavimo nekaj sežigalnic, bo za sežig še vedno treba plačati in se bo bolj splačalo poslati firmo v stečaj kot pa plačati kurjenje, magari bi bili ukrepi zrahljani

[hocevarb]
> [alek14]
> Nisi razumel mojega prvotnega posta.
> Bom pojasnil. Ko sem napisal, da ne vedo kam z "tistim" sem imel v mislih "ne vedo" (v narekovajih).
> Pri takih zadevah je precej utečen posovni model, vzemi subvencijo (plačilo ali karkoli) in pusti zadevo državi. V enak model je šla npr. Adia Airw. Ok. Ni šlo za odpadke, je pa šlo za "krožno gospodrstvo".
>
> Edina stvar, ki bo delovala, je zrelaksirati ekološke ukrepe za sežig odpadkov.

Bojim se, da še vedno ne razumem... Treba je preprečiti, da nekdo pusti odpadke na plečih davkoplačevalcev, to je vse.

po moje je nemogoce to kategoricno prepreciti (ob realnih naravnih danostih okolja, ne kaj bi teoreticno delovalo v idealnih razmerah) razen s taksno zaostritvijo pogojev, da bo ta dejavnost za zasebne igralce nezanimiva.

pa tudi to, da postane v celoti javna, ni apriori garancija, da se odpadki ne bodo kopicili v tri krasne in delali skodo okolju in proracunu. (obstaja celo moznost, da bo v tem primeru sodelujoci akterji se manj sekirali glede svoje odgovornosti.)

... in ker nekako pricakujem klic "kaj pa svica, poglejte kak je tam cisto"...

www.swissinfo.ch/eng...-/44059978

www.thelocal.ch/2019...-producers

skuri se.

[]
... in ker nekako pricakujem klic "kaj pa svica, poglejte kak je tam cisto"...

Ne razumem, kaj ima švicarska stopnja reciklaže zveze z Ekosistemi, kjer je nek mojster nekaj švasal (ali tako nekako) in se je vžgalo, potem pa niso imeli denarja za pospravit in so poslal firmo u trikrasne, mi pa zdaj plačujemo pospravljanje

Očitno v tej diskusiji precej stvari ne razumem :-)

[]
po moje je nemogoce to kategoricno prepreciti (ob realnih naravnih danostih okolja, ne kaj bi teoreticno delovalo v idealnih razmerah) razen s taksno zaostritvijo pogojev, da bo ta dejavnost za zasebne igralce nezanimiva.

Morda imaš prav. Ampak težko bi ti pritrdil kar vnaprej, dokler ne vidim ukrepa. Bom se potrudil po najboljših močeh spremljati pripravo zakona in bomo komentirali.

[hocevarb]
> []
> po moje je nemogoce to kategoricno prepreciti (ob realnih naravnih danostih okolja, ne kaj bi teoreticno delovalo v idealnih razmerah) razen s taksno zaostritvijo pogojev, da bo ta dejavnost za zasebne igralce nezanimiva.

Morda imaš prav. Ampak težko bi ti pritrdil kar vnaprej, dokler ne vidim ukrepa. Bom se potrudil po najboljših močeh spremljati pripravo zakona in bomo komentirali.

primer z drugega podrocja...

- leta 2012 je bila ukinjena obveznost uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hise

- leta 2018 (ali 2017?) je bila ta obveznost ne samo povrnjena, temvec se zaostrena s povisanimi zahtevami, kaj vse so inputi, obenem pa je nastala posledica, da neimetje uporabnega dovoljenja prakticno preprecuje promet s hisami (ce ne drugega zato, ker kupec ne dobi kredita) in celo vselitev oziroma prijavo naslova (ni mogoce pridobiti hisne stevilke)

- pri tem ni bilo receno "ampak ce imate postavljeno do sprejema tega zakona, potem okej" (kar bi bil klasicni normalni grandfathering), temvec "ce imate do 2003, potem okej" (torej 15 let pred spremembo)

na podlagi tega bi osebno pricakoval, da bo v roku max leta guzva pred parlamentom.

guzve pred parlamentom ni.

ce se pogovarjas z raznimi igralci v gradbeni verigi, izves (v skladu s pricakovanji), da je "na terenu" bloody dizaster.

ampak javnega signala in pritiska, da to je pa res stala in kdo se je tega spomnil in da bi bilo res fajn, ce bi se v bodoce samo se pometanja ceste - ni.

glede na take primere imam osebno kljub averziji do pristopov "vse je kurac" in "tojemoznosamovsloveniji" zelo veliko mero skepse do tega, kaj lahko rodijo zakonodajalci - in v koliksni meri jih potem praksa zmore korigirati.

se posebej pa takrat, ko gre za podrocja, ki so politicno modna, kot to velja za okoljske teme in je se toliko bolj verjetno, da bo koga v zaru borbe odneslo nekam v tri krasne, pa bo nesel vse druge s sabo.

[]
glede na take primere imam osebno kljub averziji do pristopov "vse je kurac" in "tojemoznosamovsloveniji" zelo veliko mero skepse do tega, kaj lahko rodijo zakonodajalci - in v koliksni meri jih potem praksa zmore korigirati.

se posebej pa takrat, ko gre za podrocja, ki so politicno modna, kot to velja za okoljske teme in je se toliko bolj verjetno, da bo koga v zaru borbe odneslo nekam v tri krasne, pa bo nesel vse druge s sabo.

Te bom poskušal potolažit:

Lahko bi bilo še huje. Si predstavljaš, kaj bi bilo, če bi na MOP angažirali Nino Plavšak, da jim na novo sestavi celo okoljsko zakonodajo?
:-)

seveda si predstavljam :P

(ne bom sicer rekel, da je ravno prijetna naloga ob vecerji... :))