Pri depreciaciji valut brez politike ne gre. Ne smemo pozabiti na Ukrajinsko krizo in njen vpliv na tečaje svetovnih valut. Spomnimo se, Bush je ocenjeval, da bo vojna proti Sadamu stala 50 – 60 milijard dolarjev, danes ocenjujejo, da je vojna v Iraku odnesla več kot bilijon dolarjev. Norman Angell je v svoji knjigi »Velika iluzija« (The Great Illusion,1910) ugotovil, da je vojna moč družbeno in ekonomsko brezkoristna oz. brezkoristno trati ljudske resurse. Zanimiva je ugotovitev Justina Foxa v članku »An Economic Explanation for Putin’s Recklessness«, da so razlogi za Ukrajinsko krizo v opešanem Ruskem gospodarstvu in Putinu, ki ga drži na oblasti le ekonomska rast...Putin želi konsolidirati svoj režim. Kaj bodo naredili Kitajski vladarji, ko enkrat njihovo ekonomsko čudo opeša, se sprašuje Krugman v članku »Zakaj vodimo vojne« (Why We Fight Wars) na: www.nytimes.com/2014...fight.html
Justin Fox na: blogs.hbr.org/2014/0...klessness/

tvoj link glede krugmana deluje nekam cudno (vsaj pri meni), pa dodajam tegale

www.nytimes.com/2014...fight.html

Depreciacija je evrskim državam v pomoč, lahko jim olajša razmere, ni pa čarobna paličica za povečanje konkurenčnosti.

Kam smo prišli! Res rabimo "resne" ekonomiste, da nam razlagajo, da ni čarobnih paličic?
V naslednjem članku: rektor univerze razloži, da božiček ne bo prinesel dobrih ocen.

Tečajno razmerje EUR : USD je ključnega pomena za nas gospodarstvenike. Zaradi premočnega evra moramo velikokrat izvažati tudi brez zaslužka, da pač lahko konkuriramo amariškim, indijskim in kitajskim ponudnikom. Seveda je tudi uvoz v EU močno stimuliran na račun šibkega dolarja. V primeru medvalutnih razmerij niti ni tako pomembno, koliko Slovenija izvaža v ZDA. V dolarjih posluje praktično ves Svet izven EU, tako tudi največji gospodarski stebri Kitajska, Indija, Turčija, Rusija ipd.
V primeru znatno šibkejšega evra pridobi EU gospodarstvo ogromno! Manj se bo uvažalo v EU - torej, več bomo prodali doma. Več bomo lahko tudi izvažali izven EU, po boljših cenah, z več zaslužka. Večji zaslužek bomo lahko investirali v novo tehnologijo, nove tovarne, EU pridobi ogromno delovnih mest.
Celo mojo managersko kariero, ki traja že dobrih 23 let, se ukvarjam z izvozom na svetovni trg, delam z 28 držav sveta na 3 kontinentih. Torej, vem o čem govorim.
Tečaj 1,25 USD ali več za 1 EUR je pogreb za EU gospodarstvo!
Tečaj 1,00 - 1,10 USD za 1 EUR bi pomenil pravi preporod evropskega gospodarstva.
Na ta moment čakamo gospodarstveniki že desetletje!
Upam, da ga čimprej dočakamo.
LP
Rado Čulibrk, direktor
NIKO d.o.o. Železniki

[crt]
tvoj link glede krugmana deluje nekam cudno (vsaj pri meni), pa dodajam tegale

www.nytimes.com/2014...fight.html

... čuj, meni pa toti Krugman deluje nekam čudno, če tole "And delusions of easy winnings still happen. It’s only a guess, but it seems likely that Vladimir Putin thought that he could overthrow Ukraine’s government, or at least seize a large chunk of its territory, on the cheap — a bit of deniable aid to the rebels, and it would fall into his lap." prav razumem ... khmm, ali pa je Krugmanu povsem normalno, da je Ukrajina od ZDA dobila imenski seznam članov svoje vlade, kot sta se v totem www.youtube.com/watc...L7cgMiGKL0 telefonskem pogovoru dogovorila žena enega ameriškega "strica iz ozadja" ameriška diplomatka Victoria Nuland in ameriški veleposlanik v Ukrajini Geoffrey Pyatt, ker so pač Američani dovolj močni in imajo zato pravico nastavljati vlade držav po celem svetu ...

P.S.: tega www.youtube.com/watc...aR1_an9CnQ Krugman verjetno ni nikoli videl, sicer ne bi takšnih neumnosti trosil naokoli ...

Depreciacija pomaga samo delno. Veliko trgovine je notranje in jug ne postane konkurenčen severu. Poleg tega vsi lahko tiskajo in to tudi počnejo. Amerika, Kitajska, Japonska - 3 največje ekonomije tiskajo.

Glede vojn: Najbogatejša država, kjer je bila vojna po 1945 je bila Hrvaška (morda tudi Libija) z okrog 10.000 BDP / capita. Če pogledaš podatke, vidiš, da so vojne samo v državah z BDP pod 5000 USD. Koreja, Vietnam, Afganistan, Irak, Iran, afriške države, ex Jugoslavija, Ukrajina. Tudi v 2. svetovni vojni so se bogate države (Nizozemska, Češka) vdale brez boja.

V bogatejših državah se vojna ne izplača. In danes klasična vojna ni aktualna. Vojne so ekonomske, medijske, informacijske.

Klasičen primer je konec hladne vojne. Zahod je pripomogel, da so v SSSR prišli gor senilni kadri. Nato so se dogovorili z Gorbačovom, ki je razrahljal represivni aparat. Potem so šli v oboroževalno tekmo. SSSR je izvažal nafto, uvažal hrano in imel stagnirajoče gospodarstvo. V 1980-ih so se dogovorili z OPEC-om, da se zniža cena nafte, nato so s Plaza Accordi 1987 znižali še dolar (v katerem je nafta denominirana). Vedno večji odstotek (nad 20%) za oboroževanje, nizki dohodki od nafte in uvoz hrane so privedli do krize. Rezultat je bil zlom SSSR brez izstreljenega naboja, prihod na oblast Jelcina in prozahodnih politikov.

Državo naljalžje uničiš tako, da pripomoreš k temu, da na vrh pridejo nesposobni kadri. Zato me je strah za Slovenijo, ker vektor kamor gremo vodi proti uničenju države.

Konkretna devalvacija evra je itak le še vprašanje časa.

Zakaj se ta človek ukvarja z nečemer, kot je depreciacija EURa? Dober manager se ukvarja z nečem, na kar ima vpliv.

Cene so vedno odvisne od volje politike. Tudi revščina in blaginja sta odvisni od volje in sposobnosti politike.

Kaj pa cena surovin?

[inflacija123]
Kaj pa cena surovin?

V poslovnem poročilu je navedeno, da NIKO nima valutnih tveganj ne pri nabavi, ne pri prodaji. V obeh primerih so glavni partnerji evrski.

Avstrijci so dobro vedeli, zakaj so ga kupili, poglej poročilo. Leta 2007 je RIH imel ca 149 milijonov prometa, NIKO pa ca 30 milijonov in ˝kot največji evropski proizvajalec pokriva 30 odstotkov evropskega oz. 20 odstotkov svetovnega trga˝.
Ocenjujem, da se je jim je glavnica investicije nominalno že poplačala.

Čulibrk bi na račun padca evra rad konkuriral Kitajcem, kar je jasno iz plač in izobrazbene strukture. To, če bo pa potem Zbilje najboljša dopustniška možnost za NIKOve delavce, pa ni pomembno, on bo vsaj do Istre že še prišel.

www.finance.si/23183...?id=115353
www.skupaj.si/klipin...-dividende

[AydemiPopushi]
Čulibrk bi na račun padca evra rad konkuriral Kitajcem, kar je jasno iz plač in izobrazbene strukture. To, če bo pa potem Zbilje najboljša dopustniška možnost za NIKOve delavce, pa ni pomembno, on bo vsaj do Istre že še prišel.

Hmmm... in kaj je po vaše narobe s tem, da firma želi konkurirati Kitajcem?!?!?! In kaj je narobe s plačami v družbi Niko? Po mojih info, so nekje v povprečju branže in izplačane redno vsak mesec brez dneva zamude v zadnjih 65 letih - vključno s prispevki, da se razumemo.
Poleg tega, firma redno izplačuje tudi regres in božičnico. Ste v sklopu svoje "analize poslovanja" družbe Niko mogoče preverili tudi koliko gospodarskih družb v Sloveniji je v zadnjih 5 letih sploh izplačalo regres in božičnico.

Torej po vaše je za zaposlene v družbi Niko bolje ne konkurirati kitajcem in si, namesto "dopusta na Zbiljah", "privoščiti" daljši "dopust" na zavodu za zaposlovanje in sociali?? Menite, da je to mnenje zaposlenih v družbi Niko?

Kaj naj vam še napišem za konec? Nomen est omen, torej AydemiPopushi.

[spiderman]
> [AydemiPopushi]
> Čulibrk bi na račun padca evra rad konkuriral Kitajcem, kar je jasno iz plač in izobrazbene strukture. To, če bo pa potem Zbilje najboljša dopustniška možnost za NIKOve delavce, pa ni pomembno, on bo vsaj do Istre že še prišel.

Hmmm... in kaj je po vaše narobe s tem, da firma želi konkurirati Kitajcem?!?!?! In kaj je narobe s plačami v družbi Niko? Po mojih info, so nekje v povprečju branže in izplačane redno vsak mesec brez dneva zamude v zadnjih 65 letih - vključno s prispevki, da se razumemo.
Poleg tega, firma redno izplačuje tudi regres in božičnico. Ste v sklopu svoje "analize poslovanja" družbe Niko mogoče preverili tudi koliko gospodarskih družb v Sloveniji je v zadnjih 5 letih sploh izplačalo regres in božičnico.

Torej po vaše je za zaposlene v družbi Niko bolje ne konkurirati kitajcem in si, namesto "dopusta na Zbiljah", "privoščiti" daljši "dopust" na zavodu za zaposlovanje in sociali?? Menite, da je to mnenje zaposlenih v družbi Niko?

Kaj naj vam še napišem za konec? Nomen est omen, torej AydemiPopushi.

KAD, SOD in Zvon so prodali podjetje,ki je imelo s ca 30 milijoni prometa 30 odstoten delež v Evropi in 20 odstoten na svetu za ca 10 milijonov in si povrnili investicijo v petih letih tudi verjetno zato, ker v Avstriji za 800 evrov neto ne dobijo KV delavca, kolikor je povprečna izobrazba v NIKO.

Avstrijci si vsako leto izplačajo lep delež, namesto, da bi ostal v Sloeveniji, npr. v pokojninskem fondu.

Vidiš, to je pušiona!

Avstrijci si vsako leto izplačajo lep delež, namesto, da bi ostal v Sloeveniji, npr. v pokojninskem fondu.

Vidiš, to je pušiona!

Luka Mesec a si to ti? Saj si Železnikar, kajne? :-) :-)

če bi bil Niko v državni lasti (beri: KAD, SOD, SDH, TOZD, SOZH, Kolhoz... ...ali kakšna podobno uspešna oblika državnega lastništva) od kakšnega dobička iz poslovanja nebi bilo ne duha ne sluha.
Bi pa imela sigurno dobiček kakšna odvetniška pisarna, npr. Stenica, kakšni "svetovalci" večinoma v sorodu z politično nastavljenim poslovodstvom, oz. "lastniki" v KAD-u(+ glej zgoraj), ki bi odločali itd... ....in, da bi Kolhoz Niko živel, bi vsake par let bilo treba še kaj dodati, kakšna dokapitalizacija npr., ne pa, da bi bil od njega kakšen dobiček v proračun, pokojninsko blagajno ali kamorkoli že.

Kako država upravlja podjetja si npr. lahko pogledaš na primeru naših državnih kasinojev, kjer so uspeli zafurati firme z dejavnostjo, ki nikjer v svetu ne more propasti... ...razen v Sloveniji.
Ali pa Elan, 30 let cuzanja firme od vseh možnih svetovalcev, odvetnikov itd... ...pa nedovoljena državna pomoč, da ga sedaj nihče noče kupiti niti za 1 €.
Pa gradbene firme, btw. vegrad je bil tudi 30% državni, pa Adria Airways... ...res hočeš, da še naštevam?? Ti še ni jasno?
Državno lastništvo firm nikjer dobro ne funkcionira. V Sloveniji pa funkcionira še izrazito slabo, kar:
- se vsi med sabo "poznajo",
- se noben nikomur noče zameriti,
- nihče za svoja dejanja ne odgovarja,
- ...ma ne da se mi več, beri Mazzinijeve kolumne, pa ti bo mogoče vklopilo.

Kje sem pa rekel, da bi bil NIKO državen? Preberi bolj natančno!

NIKO je, kolikor sem uspel na brzino poguglati, vedno dobro posloval in večal tržni delež. Vodstvo je funkcioniralo tudi po certifikatskem lastninjenu. 300 ljudi je z dobrim vodstvom obvladovalo 20% svetovnega trga. TO je bil slovenski paradni konj!
www.irt3000.si/data/...pdf_02.pdf

Če te prav razumem, bi TI v primeru, da bi se zsposlil v zasebnem sektorju, bolj in bolje delal, kot će bi se zaposlil v javnem? Vidiš, zato pa je, kakor je. In tako razmišljanje tudi Mazzini opisuje:
˝Delo v fevdalizmu

Tole bo precej bralk in bralcev grenko prizadelo, a moram zapisati: fevdalizem je propadel, ker je kapitalizem preprosto ponudil boljši model za vse vpletene. Tlačan je moral delati na fevdalčevi zemlji in od tega je dobil svoj delež, zase pa je delal na svojem kosu zemlje, od katerega je dobil delež fevdalec.

Torej je bila najboljša strategija povsem enostavna: svoj kos zemlje čim bolj potihoma, čim bolje obdelati, o rezultatih pa lagati, da so fevdalcu dali čim manj. Na fevdalčevi zemlji pa tako ali tako zraste kar samo, zakaj bi se pretegnili, saj delamo za tujca in od tega ničesar nimamo. Le oddelati moramo toliko in toliko ur, rezultati niso pomembni. Samo da smo prisotni zahtevano število ur.

Tlačan torej delo razdeli na dva scenarija: pri fevdalcu, na tuji zemlji, vpelje kult dela. Vidno mora biti, kako garamo, učinkovitost pa je zlo – če naredimo vse, nam bodo naložili še več dela.

Na lastni zemlji velja ravno obratno: čim manj dela in čim več učinkovitosti.˝

Bil je prispevek o ministrih in profesorjih, ki vse to lepo opisuje.
www.finance.si/88085...svetovanje
To je navadna bagra, ti ljudje, in njim podobni. Zjebali so vse, česar so se dotaknili.

Ti kar sledi Mazziniju, ni problema, ampak izgleda, da tale njegov stavek različno razumeva:
˝ To, kar si Slovenci delamo, si delamo sami. Ni več razloga in izgovora o tuji oblasti, o Dunaju in Beogradu. Vse, kar se nam zvrne na glavo, je naša lastna zasluga. In v naših glavah je edina možnost za spremembo.˝