PREDPISI. To je kljuc prisile. V nerazviti svet pa le izvozimo skart robo z lepimi parolami. Da so najnaprednejsi na svetu.

Sicer prepričljivo napisan članek, ampak ta EV revolucija vseeno odpira veliko vprašanj, ki se jih članek ni dotaknil, se pa tičejo finančne dostopnostiti teh vozil, njihove uporabnosti za navadnega državljana na Zahodu ter vprašanja zanesljivosti oskrbe z električno energijo, ki je potrebna, da ta nov vozni park poganja.

In pojasnilo, kako je lahko 500 kg težji 4,5 do 5 m dolgi električni avto s svojimi baterijami boljša izbira tako za okolje, CO odtis proizvodnje, kot preprosto vsakodnevno uporabo na kratke in dolge vožnje, boljša rešitev od obstoječih tehnologij. Razen malih mestnih el. avtov, so vsi ostali primerjalno v vsakem pogledu slabša možnost in še dolgo ne bodo ponudili boljših rešitev. To ni tehnologija, ki zmaga zaradi same sebe, ampak tehnologija, ki jo države in regulatorji prisilijo v množičen nakup. Sama nikoli ne bo dosegla tega rezultata. Morda takrat, ko nikomur več ne bo potreben avto sploh. Skratka, v vsakem oziru še dooooolgo ne, če sploh.

O teh 500 kilah sem pisal tukaj
forum.finance.si/?m=...887&single
:-)

Drži, sem posvojil in mi je ostalo v glavi. Se v celoti strinjam. In po moje se morajo tudi proizvajalci, le da o tem ne želijo govoriti.

[Rokc5]
Sicer prepričljivo napisan članek, ampak ta EV revolucija vseeno odpira veliko vprašanj, ki se jih članek ni dotaknil, se pa tičejo finančne dostopnostiti teh vozil, njihove uporabnosti za navadnega državljana na Zahodu ter vprašanja zanesljivosti oskrbe z električno energijo, ki je potrebna, da ta nov vozni park poganja

Ta vprašanja niso ravno neka ekspertna, da bi rabili čakati odgovore.
Proivodnja električnega avtomobila je cenejša od proizvodnje naftnega avta. Že 500 delov namesto 5000 delov v naftnih avtov prinese veliko razliko. Da ne omenjamo vzdrževanje.
Vas mogoče moti prodajna cena? Ki je vedno odvisna od povpraševanja. Če so trenutno vsi električni avti prodani preden so proizveeni in je povprečna čakalna doba za nov električni avto več kot 1 leto je iluzijda, da bi se pocenili. Nobeno blago v zgodovini se ni pocenilo v času velikega povpraševanja, ki preseže proizvodne kapacitete. KAr nima veze s proizvodnimi stroški v velikih serijah.

Elektrika pa je itak vprašanje, ki ni resno.
V Sloveniji 1.000.000 avtomobilov (popolnoma zamenjan vozni park) osebnih, ki prevozijo 40 km dnevno (zdajšnje povprečje je 37 km) pomeni 2 GWh energije dnevno ali le 20% trenutne porabe.
AMpak pozor - teh 20% gre predvsem čez noč, ki imamo energije preveč (in je posledično poceni).

[Mleben]
In pojasnilo, kako je lahko 500 kg težji 4,5 do 5 m dolgi električni avto s svojimi baterijami boljša izbira tako za okolje, CO odtis proizvodnje, kot preprosto vsakodnevno uporabo na kratke in dolge vožnje, boljša rešitev od obstoječih tehnologij. Razen malih mestnih el. avtov, so vsi ostali primerjalno v vsakem pogledu slabša možnost in še dolgo ne bodo ponudili boljših rešitev. To ni tehnologija, ki zmaga zaradi same sebe, ampak tehnologija, ki jo države in regulatorji prisilijo v množičen nakup. Sama nikoli ne bo dosegla tega rezultata. Morda takrat, ko nikomur več ne bo potreben avto sploh. Skratka, v vsakem oziru še dooooolgo ne, če sploh.

Malo fizike ne bi škodovalo?
Nafto kopamo na drugem koncu planete, vrtamo, gradimo tankerje in naftovode, rafinerije porabijo 1,6 kWh energije za proizvodnjo 1 litre bencina, gradimo cisterne, črpalke, čistimo naftne madeže (ali tudi ne).... in vse to moramo še razgraditi....
Elektriko proizvede majhen generator in jo potisne skoži žico z skupaj 9% izgubo do batterije vozila.
Naftni avto približno 90% potencialne energije goriva (ona vsa prej vložena energija v recimo gradnjo tankerja ni niti poračunan v to) spusti v ozračje kot toploto in 10% porabi za gibanje... (40% izkoritek je mit, ki se ga doseže v laboratoriju z ogreto novo mašino, pri 90 na uro, brez vetra v najvišji prestavi...)
Elektro motor, Skupaj z izgubo baterij pa več kot 90% energije, ki jo imajo baterije pretvori v gibanje....
NAftni avto izpušča v ozračje PM, NOx, O3, ki mimogrede ubijejo več kot 500.000 ljudi letno v Evropi (po uradnih podatkih EU) - in to predvsem v urbanem okolju - tukaj, kje se prevozi največ kilometrov in je koncentracija pljuč oseb največja. Elektro motor, pa ne izpusti nič. ŠE zavore pustijo veliko manj PM delcev na E voziilh ker zaviraš z rekuperacijo.
V glavnem, primerjate jajca in krumpri. Neprimerljivo.

Pa če že vse tako lepo našteješ, dodaj enako še vse izpuste in obremenitve za okolje pri proizvodnji baterij, in pri njihovi razgradnji. Ne moreš se rešiti skozi neprimerljivo. Je. Pa niti ni bilo govora o tem, pač pa o tem, da težji in večji avto že samo zaradi teže in okornosti, povečane moči in ojačitve vseh delov poveča stroške že iz proizvodnje naprej. Za svoje premiklanje tudi porabi več energije. Za povrhu pa uporabnost na dolgih progah zaradi nezanesljivih polnilnic in dolgih časov polnenja hudo upade. Izkaže se samo v majhnih avtomobilih po mestu, kjer zadostuje kar napolniš preko noči doma. Saj se premika, stalno izboljšujejo to in ono, a še vedno so daleč od tega da bi se v vseh pogledih izenačili na primer z enim avtom recimo srednjega razreda, s katerim se voziš v službo in vmes tudi opravljaš daljša potovanja, avto pa ti zase vzame le 5 minut, morda 2 krat 5 minut na teden, da ga natankaš. Pa se povrhu že sedaj kaže, da bo šlo prej v smeri hibridov z različnimi tehnologijami in ne toliko na čisto elektriko. Sicer bodo vzporedno vedno tudi čisti elektrikarji, glavni pa ne. Ker bo tudi promet pretežno tak kot je danes, celo povečeval se bo. Naš način življenja, naše službe, nabavne verige s kamioni po avtocestah, bo tak še dolgo. To je realnost.