Seveda je to velik nateg.

Po daljnovodih se hkrati pretaka elektrika iz jedrskih, plinskih (naftnih), premogovnih, in sončnih in vetrnih elektrarn. In mešanice niti ne moreš ugotoviti z analizo, kot je to možno deloma pri plinu, zaradi molekulske sestave plina. 400kV in 50Hz. To je jeben standard!

Seveda nisem ostal brez elektrike. Ampak jaz imam porabo energije porazdeljeno nekako na pol. Elektrika mi poganja razsvetljavo, pralni, sušilni stroj ter pečico. Ogrevanje vode, ter ogrevanje hiše pa sem prepustil plinu. Na balkonu imam majhno balkonsko PV, s katero sem upal napajat mojo računalniško mašinerijo, no pa je sredi decembra bilo premalo... tisti 2,5kWh hranilnik vkloplja napajanje iz vtičnice. Panel ne naredi zadosti. Onih 800W(p) pozimi ni zadosti da poganja 1PC, 2 monitorja, ter strežnik.

Kar se vozil tiče. Jaz govorim o hranilniku energije, ti pa o pogonskem sklopu. Cena pogonskega sklopa je enaka. Na eni strani imava motor, menjalnik, sklopko, hladilnik, etc... na drugi pa elektromotorje, ter močnostno elektroniko, ki to krmili. Elektromotorji v avtomobilih so glede na maso izjemno močni. To je precej drugačna tehnologija. Ki ni poceni. Ravno tako močnostna elektronika.

Hranilnik energije je pa v e-vozilih bolano drag. Gre za baterijo. Če menjava hranilnika energije v avtu stane med 10 do 20.000€ za avto, ki stane med 40 do 80.000€ je to bolno. Preveč.

To ni tehnologija, primerna za res vseobčo rabo. Ni. Ne še. Ne upam napovedati, kdaj bo, če sploh bo.

A veš da je komajda kdo pisal, da je zelena vlada (hehe) z novim letom uvedla letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu.. tudi za E-vozila. In bazirano na teži. Do 1350kg je toliko, nad tem pa kar konkretno več.