Osebno se v večini strinjam s tem člankom. Kar pa zadeva komentarjev pa je stvar sledeča. Res je da se športniki sami odločajo za ta poklic tako kot naprimer inovatorji ali znanstveniki, le s to razliko, da je pri športnikih cilj osvojiti najžlahtnejšo medaljo, ki pa sama po sebi ne nosi nekih bistvenih finančnih posledic, sploh pa ne v atletiki. Inovator, če je njegov izum dober in je zanj trdo garal 4 leta, ga ob uspešnem patentiranju lahko dobro proda in si zagotovi rento. Dobri znanstveniki gredo delat v tujino, kjer so zagotovljeni boljši osnovni pogoji za delo ter tudi sistem nagrajevanja. Kaj pa športniki?

Kar zahteva pa izjave, da lahko to lahko zraste le v glavi nekoga, ki svoje premoženje ni pridobil z delom, očitno premalo pozna življenjsko pot G. Gantarja. Zdi se mi nekorektno dajati podobne izjave, če ne poznamo ozadja.

Sam osebno upam, da bo država v najkrajšem času uredila status v vseh dejavnostih, ki niso profitabilne same po sebi, so pa del vsake družbe in so kot take potrebne za prepoznavnost in razvoj države, kamor spadajo tudi kulturniki in umetniki.

Za nas podjetnike pa naj uredijo boljšo davčno politiko, pa ne bo nihče nosil denarja na sejšele.

Lep in uspešen dan želim vsem!