Poudarjajo, da mora na eni strani evropski kmet spoštovati številne evropske uredbe in direktive, medtem ko EU sprejema sporazume, ki po njihovem mnenju vodijo v propad prehrambne suverenosti EU.

Kmetje v južnoameriških državah, ki bodo želeli proizvode izvažati v EU, bodo morali prav tako upoštevati stroge okoljske standarde v skladu s pariškim podnebnim sporazumom.

Če bodo za uvoz veljala ista pravila, uredbe in direktive pravila kot za domače kmete, potem gre tukaj bolj za sprenevedanje lokalnih proizvajalcev, ki na račun protekcionizma uživajo v nizki produktivnosti. Mogoče bi se morali zamisliti kateri so vzroki, da naši kmeti niso konkurenčni. Mogoče je problem, da je 90% kmetij v EU malih, družinskih kmetij, ki žal ne dosegajo ekonomij obsega za zdravo konkurenco.