O resnični demokraciji torej ne želijo slišati ner z leve ne z desne strani. Oboji skrbijo zase osebno in oboji dleajo okope, preko katerih jim nobeden nič ne more. Oboji zapirajo potem vrata vsem drugim opcijem tako znotraj sebe, kot zunaj. Kar je seveda najčistejši znak nesigurnosti in nezaupanje vase kot stranke. Taki seveda še toiliko manj zmorejo zaupati drugim, recimo tistim tam zunaj iz neopradeljene sredine, ki bi jim sicer lahko prinesli dodano vrednost. A ker jih v resnici nočejo, ker bi lahko potencialno ogrozili njih same osebno, so zaprli vse možnosti demokracije in oboji ustvarjajo zakonodajo in posedajo medije, ki bi ohranili njihove tekovine. In tu se ustavijo. Ni prihodnosti, je samo branjenje doseženega. Kar samo po sebi pomeni nazadovanje in entropijo. Ostali smo samo nemi opazovalci in potniki na ladji norcev.