[FjodorKirilovic]
- si prepričan, da imaš v mislih proporcialni davek?
- torej bi nekdo, ki živi sam v svoji 250m2 hiši nad Litijo plačal toliko kot 10 Ljubljančanov?

Glej točko 3 - ko država omogoči varno in enostavno menjavo za bolj primerno bivališče (+ razlika v kešu), je bivanje ene osebe na 250m2 luksuz. In luksuz se plača, tudi prek davkov.

Osnova nepremičninske politike, ki se jo moramo zavedati, je, da je vsaka nepremičnina uzurpacija narave, zato je gradnja omejena. Nepremičnina ni delnica Krke, kjer s klikom na tipko ustvariš 5 milijonov novih brez okoljskih posledic. Zato mora biti naložbenje v nepremičnine (za razliko od delnic) omejeno oz. davčno sankcionirano. Nenazadnje mora država (po)skrbeti za pravico državljanov do bivališča (78. člen ustave).

Fašizem in birokracija nista rešitev za vse težave.
Razumem, da so turisti v blokih ponekod moteči za druge stanovalce, ampak nisem prepričan, da je to dovolj močan argument. Konec koncev so to ljudje kot ti in jaz in najini sosedi. Za hiše z enim lastnikom to nikakor ne bi smela biti težava.

Ni upravičeno, da del povpraševanja prepoveš samo zato, da bi znižal cene in s tem oškoduješ lastnike.

Načelo, da se poslovna dejavnost opravlja le v poslovnih prostorih, je fašizem? Zanimivo.

Kaj, če bi v stanovanjih dovolili še druge poslovne dejavnosti, npr. kemično tovarno ali pa krematorij?

Plansko gospodarstvo. Kdo bi gradil manjša stanovanja in jih ponujal v zamenjavo starejšim?
Meni se zdi grozno, da najprej državljanom polomiš noge (naviješ davke, ki jih ne morejo plačati), potem pa jim ponudiš berglo (nadomestno majhno stanovanje).

Sem proti, da se država dodatno meša v nepremičninski trg. Kvečjemu naj popusti svoj birokratski in davčni prijem, da bo več novogradenj.

Glej zgoraj, država je to dolžna početi. Če boš pogledal malo okoli sebe, boš videl cel kup vdov(cev) ali starejših parov, ki bivajo v absolutno prevelikih nepremičninah, ki jih s svojimi dohodki ne morejo vzdrževati.

Kakšna je družbena gospodarska škoda, ker te nepremičnine nekaj desetletij ne pridejo na trg, kjer jih rabijo mlade družine, vmes pa propadajo?

Kakšna je družbena gospodarska škoda, ker se mlade družine, ki ne morejo dobiti primernega bivališča, selijo v tujino?

Kakšna je družbena gospodarska škoda, ker se pari ob pomanjkanju bivališč ne odločajo za otroke?