Cilj tovrstnega zakona bi moral biti aktivacija kapitala - praznih nepremičnin, v smeri interesa javnosti oz. skupnosti, kjer se nepremičnine nahajajo. Torej, davčna politika ne bi smela 'kaznovat' lastnikov nepremičnin pod pogojem, da ti 'rešujejo' stanovanjsko problematiko, ali da dajejo prostor v uporabo za poslovne namene ... skratka, da se pozidan prostor uporablja v interesu skupnosti kjer se ta nahaja.

Če nekdo nudi nekomu stanovanje za dolgoročni najem in plačuje davke - zakaj bi takšnega človeka 'kaznoval' za takšno početje z višjimi davki?

Problem, ki ga vidim v tem kontekstu je tudi fiktivno prijavljanje stalnih naslovov, ki se tudi ne nadzoruje.

Prav tako je problem v temu, da so podatki o zasedenosti/najemih/namenski rabi zelo nekakovostni in neuporabni za prostorsko načrtovanje (povsod se govori o nujno potrebni gradnji, ne govori pa se koliko nepremičnin ne opravlja svoje primarne funkcije ampak je zgolj pasivno parkiran denar).

Skratka, gre za večplasten problem, ki ga je potrebno nagovoriti v odnosu do ciljev, ki jih zasledujemo s takšno zakonodajo. Ne zgolj, da se sliši všečno večinskemu volilnemu telesu.