Leta 97 in 98 sem dal na stran nekaj stipendij in se s prijateljem odpravil spekulirat na LJ borzo, tudi sem bil na dveh skupscinah. Donosi so bili lepi - okrog 20% na leto, vendar sem se v teh dveh letih naucil:
1. kako zasvajajoce je hazarderstvo
2. kako nepomembni so mali delnicarji
3. kako nepomembne do delnice za svobodno izmenjavo dobrin in storitev med posamezniki
4. kako zelo veliko intelektualnega napora je vlozeno za nikakersen doprinos druzbi

Kasneje me je sicer pohlep in dober marketing zamikal, da bi vlozil v privatizacijo NKBM, a sem se na sreco uspel zadrzati.

Kot posledica razocaranja nad nekoristnostjo delnic sem zazivel hedonisticno desetletje v izobrazevalnem sistemu, nato pa sem se odlocil, da grem v zasebni sektor in investiram (predvsem cas) v svoje znanje, vescine, in oseben pomen zivljenja. V 6ih letih sem vsako leto uspel dobiti povisico in sedaj je neto placa 3,2 kratnik zacetne, kljub dejstvu, da sem ziheras.