[abohte]
> [vickibedi]
> Stanovanjske kupoprodajne pogodbe so res standardne in cena 1% od vrednosti za pripravo takšne pogodbe zdaleč presega strokovni čas in okvir, ki je bil vložen v pripravo takšne pogodbe.

Še nisem videl, da bi kdo za prodajno pogodbo računal 1% vrednosti stanovanja. Pa sem videl mnogo pogodb. Če najemaš agencijo za to, da ti pripravi pogodbo, potem si zaslužiš da te olupijo. Pogodba za stanovanje je vredna 200€ ali pa še to ne. Če daš odvetniku več, je to zaradi tega, ker on ne napiše zgolj pogodbe ampak tudi pogleda pravno stanje in te opozori, kaj takšno pravno stanje pomeni zate.

Jurja za 100K posel, tolko sem plačal (in to je bila celo ena pravna pisarna po familijarni vezi :)

> Sodeloval sem pri pripravi pogodb za posle, katerih kompleksnost mnogokrat presega nivo ene nepremičninske kupoprodajne pogodbe, pa smo takšno pogodbo uskladili na nivoju dveh podjetij (brez zunanje pravne pomoči)... v šali pravim, da sem firmi prišparal miljone samo za pripravo pogodb...

Saj veš tisto, tisti ki ne vidi tveganja, zanj tveganje ne obstaja.
Verjetno so ljudje, ki mirno prevozijo rdečo luč na semaforju in podobno razlagajo okoli, da se jim ni še nikoli nič zgodilo in koliko časa prišparajo s takšno vožnjo.

Me prav zanima, kateri so ti kompleksni posli...

Pa če sva že konkretna.
Imaš stanovanje, ki je oddano v najem za neprofitno najemnino za nedoločen čas.
Stanovanje prodajaš skupaj z dvoriščem, ki je del kmetijsko zemljišče del stavbno zemljišče, na katerem ima občina predkupno pravico.
V stavbi so zgolj 3 etažni deli (predkupna pravica po 124. členu SPZ).
Pa recimo, da je stavba še kulturna dediščina ali pa da leži v območju, ki ga ureja ZON.

Kolizija zakonitih predkupnih pravic.

Zate, ki je vse enostavno, kako boš to rešil?

Sicer poznam ljudi, ki kupijo stanovanje, pa si niti pogodbe o medsebojnih razmerjih ne preberejo.

Potem pa jok pa stok.

Jaz bi od takega posla (kot kupec) bežal kot vrag od križa, razen če bi bilo res vse svinjsko poceni.