Velika razlika je med strankami. Po roku trajanja. Na levi strani pač ne zmorejo leaderja, ki bi bil tako sposoben, pa tudi stranke nastajajo in ugašajo, kot se zdi njihovim dirigentom v ozdaju. Ti pa se bojijo zvagat na volitvah, zato pošiljajo na volitve vedno nove variante strančic. Ampak ponujene nove strančice so pač v glavnem enomandatnice ali pa še to ne.
Slišim zadnjič izjavo, da je bila osamosvojitev improvizacija. Seveda ni bila. Ampak dobro organiziran podvig, tveganje je bilo le priznanje drugih držav, ki pa zaradi vojaškega posega Yuge ni bilo pod vprašanjem. In kot pri vsaki stvari je pomemben "prvi migalec" pobudnik. Njega ni bilo med njimi. In drugo, da je bila privatizacija improvizacija. Tudi to ni res. Bile so dve poti, bila je delavnica o privatizaciji, kjer se je proučevalo po kateri poti naprej. Ta pa je znana. Seveda te stvari govorečemu niso bile znane ali pač omalovažuje, degresira takratne dogodke. Lahko pa bi mirne duše rekel, da je bilo obdobje vladanja LDS v veliki meri improvizacija. Razmišljam. Lep dan.

P.S.: Desus, ta stranka edino v zadnjem obdobju dosega cilje iz svojega programa. V premislek, kam paše.