[UriahHeep]
Točno to. Na MIT Sloan so se profesorji ekonomije pred 10. leti čudili takratni kao zelo nizki obrestni meri (okoli 4%) in dvomili, da se to lahko nadaljuje. Zanimivo, da so že precej dobro vedeli, da je pridobivanju dobička na kapital s klasičnimi metodami, zlasti na borznih in valutnih trgih odklenkalo, ni pa se jim še sanjalo, da so tudi klasične banke praktično pred zgodovinskim odpisom. Tako, da nizka oziroma negativna obrestna mera je izključno v funkciji bančne tranzicije. Torej tranzicije posla, ki je bil stoletja praktično enak, v posel, ki ga ni več. So samo še matematiki, programerji in makroekonomisti. Drugih se ne rabi. Še tržniki so odveč, ker nobena tržna aktivnost ne more preglasiti ekonomičnosti, enostavnosti, zanesljivosti in hitrosti. Prihodnja leta bodo zanimiva, ker ne bodo izginile le banke, amapk tudi državni denar. Ponovno se bosta uveljavila privatni denar (zato brexit) in zlato. Ta denar bo tudi predstavljal glavni napad na EU, ki mu ne b mogla konkurirati. Glavno vprašanje je, koliko manverskega prostora pri nižanju obresti na depozite ima ECB preden se EU razleti v tri krasne. Osnova problema je seveda evropska tehnološka rigidnost. Ker nočejo zunaje devalvacije evra, so naredili notranjo. Slovenija pa spet v zgodovinskem zaostanku. Ne vem, kaj mislijo početi sedaj s temi bankami, ki so se kao osvobodile države. Po moje, razen NKBM, nobena nima prespektive.

Uraih Heep.

Vidim nekaj resnice v tem. Ampak ravno sprejeti vse to, je narobe. Še veliko let bomo poleg matematikov, programerjev in makroekonomistov rabili predvsem tiste, ki bodo poleg omenjene osnove imeli ogromno teoretičnega in praktičnega znanja s področja tehnike, kemije, bilogije, elektronike, medicine itd. Ki bodo vsaj približno razumeli, kako kaj deluje. Še dolgo bo potrebna armada bolj ali manj fizičnih delavcev.
Problem pa je v tem, kaj bodo porabniki zahtevali in kupovali. Logično je, da rast ne more temeljiti na produkciji zabave (računalniške igre, filmi, glasba). Osebno bi pospešil javne naložbe v vse oblike infrastrukture, na drugi strani pa del pobranih davkov razdelil kot nek UTD, enak za vse ljudi. Ne univerzalni temeljni dohodek, ampak UT dodatek. Recimo 10% povprečne neto plače na osebo.