[UriahHeep]
Verjetno bi bilo potrebno pogledati strukturo tega dobička. Zlasti, recimo, kolikšen delež dobička predstavljajo neobrestni dohodki iz naslova prodaje tujih vrednostnih papirjev in koliko znaša sprostitev slabitev. Domnevam, da je prvi del precej majhen in še ta je med posamezne banke verjetno povsem asimetrično razporejen. Tako da, če ni drugače, je potem kvaliteta tega dobička precej vprašljiva.

Poleg tega ni bilo večjih vlaganj v IT, kar naše banke še vse čaka. Recimo, DB je lani zmogla v IT vložiti samo 1/3 tega, kar je vložila JPM. Kje smo šele mi. Če pa se banke ne bodo prenovile, bodo nekonkurenčne in jih bodo stranke začele zapuščati. Tako, da pred 10. leti bi tak podatek nekaj pomenil, danes pa je nepomemben.

Uriah Heep.

Saj ti piše:

nadpovprečno povečanje neto neobrestnih prihodkov,

npr: plačilni promet: banke nas čedalje bolj lupijo pri plačilnem prometu in ostalih provizijah,

neto sproščanje oslabitev in rezervacij,

Banke so napumpane z davkoplačevalskim denarjem: zdaj lahko sproščajo nerealno visoko ocenjene oslabitve in rezervacije,

zmerno rast neto obrestnih prihodkov

rast posojil: V času pred novo krizo izvajajo puš nizko-obrestnih posojil

Vendar pa je zaskrbljujoče, da so se jim povečali operativni stroški in da bilančna vsota raste počasneje od povprečja (BDP).

Banke bodo v tuji lasti sicer lepše delale (ne bo več dokapitalizacij, kar je za davkoplačevalce dobro), vendar pa bo za Slovenski trg tudi konec konkurence (največ 3 bančne skupine).