[1357]
Problem prve Janševe vlade je bil predvsem v tem da so ves denar, ki je pritekal v tedaj še večinsko državne banke metali v gradbeništvo in tajkunske prevzeme, zanemarili so pa realni sektor gospodarstva. Tankost Janševe ekonomsko finačne politične paradigme je potrdila njegova druga vlada, kjer so sprocesuirali ZUJF skozi parlament ne pa tudi ostalih strukturnih ukrepov. Časi ekstremov, ali dobrih še bolje pa slabih, so najboljši za strukturne reforme. Pa še ZUJF so bolj ali manj zrelizirali Virantovi ( Šuštaršič; kader nekdanjega predsednika Drnovška).

Če hočeš razpravljati z menoj, moraš najprej ugotoviti, da vlada ne more metati bančnega denarja v privat gradbene in privat tajkunske firme. Trg fake kreditiranja je deloval drugače.

Ko je risk manager v banki opazil, da bo npr. SCT ob aktualnem zahtevku za kredit prečkal "point of no return" (glede na zadnjo bilanco stanja in še nekaj olepšanih argumentov in fake zavarovanj), sta mu eden od izvršnih direktorjev banke in direktor sektorja Gradbeništvo (ki je poslovni sektor v banki in nagrajevan od obsega poslov) lepo povedala, da se tako močnega komitenta kot je SCT ne sme zajebavat, še manj pa se gre igrati s tako uglednim managerjem kot je gospod Zidar.

Če risk manager še ni dojel, sta mu razložila še, da njegova plača in banka kot celota zavisijo od bančnih poslov in da ima SCT poleg 10 različnih kreditov za 500 mio EUR pri njih še ves plačilni promet, akreditive, garancije, devizno poslovanje in plače ter račune vseh zaposlenih in da je tu zajebancije o tveganosti komitenta konec. Capish?

P.S.: Kaj bolj realnega o bančni luknji kot je to zgoraj boš težko kje prebral.