[FIN-311684]
> [sopranos]
> Mah, ni tako simpl no. Problem je v tem, da zdravniki zelo dobro vedo kaj hočejo, medtem ko vlada tega ne ve. Sploh na vladni strani manjka pragmatizma in imajo preveč nekih dogmatičnih ter z logiko in razumom skreganih predstav. In zato ne preseneča, da vedno znova zdravniki dosežejo svoje.

Preberi tole od Tajnikarja makstajnikar.wordpre...idarnosti/ ki piše, da država mora, še enkrat, mora plačevati tudi zdravnike za njihovo doseganje količinskih ciljev, ki so jih v modri knjigi sami zastavili. Država sploh ne sme dvomiti in se ne sme spraševati o opravičenosti stroškov (Šarec se sploh ne sprašuje), preprosto z davki mora poiskati denar za javni sektor.

Sistem bi moral biti zastavljen tako, da spodbuja delovne in sposobne. Tudi v plačnem smislu. Tako, da bi se vsakemu pridnemu in sposobnemu tukaj splačalo ostati. Če pa potem nesposobni lenuh da odpoved in gre v tujino, pa tudi ne bi bilo nobene škode.

V Sloveniji je pa tako, da imajo precejšnjo uravnilovko. In gre po principu, da velikokrat napredujejo nesposobni, povprečni in podpovprečni. Da se sposobne in delovne ovira. Da lenuh in nesposobnež dobi isto kot nadarjen in priden. In kdo gre potem ven? Najboljši.

Samo tukaj ni dovolj samo zdravstveni vidik, treba je tudi malo razbremeniti dohodnino. Ker šteje neto plača, ne pa bruto bruto.

In kot sem že večkrat rekel, treba se je znebiti balasta. Recimo upokojencev, ki hodijo delat dren in hipohondrov. Pa nepotrebnih birokratskih opravil. Pa sestram bi lahko zaupali več nalog, ne pa da se jih pogosto zreducira na navadne tajnice. Konec koncev bi lahko za administrativne naloge uporabili nezdravstvene delavce. Pa morda tudi to, da ni namen zdravnikov splošne medicine, da samo naprej pošiljajo paciente k specialistom.
To bi morali vse podpreti z dobro tehnološko podporo, zbiranjem ogromne količine podatkov. In bi potem lahko že s programi, ki bi prepoznavali vzorce in odklone lahko našli določene zdravnike, ki delajo slabo. Ali pa bi se jim vsaj prižgali alarmi in bi jih potem bolj preverili.

Samo poglej kaj imamo tukaj. Ministra za zdravstvo, ki se je prvič srečal z zdravstvom leto ali dve nazaj. Nima strokovnega znanja s tega področja, ni v sistemu deloval nekaj let na manj izpostavljeni funkciji, ki bi mu omogočila spoznavanje sistema. In tak človek kot prvo nima zaupanja zdravnikov, kot drugo nima pojma o zadevah in se sproti uči. In preden bo on kaj znal, bo 5 let okoli. Toliko časa pa preprosto nimamo. In kar je še bolj problematično, do sedaj je pokazal predvsem to, da tudi nima etičnih kvalitet, ki bi jih taka pozicija zahtevala. Kar pa pomeni, da tudi čez 5 let, ko bo malo bolj poznal sistem, ne bo on človek, ki bi kaj naredil. In je krog sklenjen.