[abohte]
Tebi je očitno jasno, da je iskanje sreče (zgolj) v karieri zgrešena pot, vendar to ne pomeni, da je jasno vsem (Dunning-Kruger).

Vsekakor. Ampak najbolj absurdinstansko macisticno pa je, da bi to naj veljalo samo za zenske. Ces, da za moskega se vedno velja "denar je sreca", za zensko pa ne, zanjo je sreca da jo moski z denarjem opazi. Iz cesar potem sledi vse kar sem zgoraj ze opisal...

Pri tem da jaz bi dodal miceno opombo, da za en ne tako majhen kos ljudi kariera je sreca. Obstaja populacija, ki je popolnoma nesposobna tvoriti ljubec in spostljiv zakonski odnos. Ne gre, pa da jih jebes. Ali bo varal(a), ali izsiljeval(a), ali lagal(a), ali iskal(a) dlake v jajcu za nesmiselne prepire. Ne gre jim, pa ce bi zadeli scarlet johansson z duso matere tereze. Damaged goods. Takim ljudem zelo prav pride, ce se zatopijo v delo - pa naj bo s stvarmi, ali s stevilkami, ali ljudmi, ali nekaj cist abstraktnega - tam se zatopijo, posvetijo vso energijo in ustvarjalnost, in rezultati so lahko povprecni, lahko pa tudi zelo dobri - in ko to svoje delo delajo, so zatopljeni in zadovoljni in osmisljeni. In zanje je kariera sreca. Ce ne bi imeli kariere, bi koncali na drogi ali na striku. Ni glih "sreca", ampak je pa bolje kot ce kariere ne bi imeli. Za nekatere sreca zal ni opcija sploh - za nekatere celo osmisljenost ostaja nedosegljiva, in se morajo pehati samo z "zamotitveno dejavnostjo" (nietzsche), da se jim ne utrga.

Psihoterapevti bi me seveda radi postavljali na laz, in za 30 eur na uro takim ljudem deset let "pomagali" razresevati tezave, da bodo koncno sposobni tvoriti "normalen" odnos s partnerjem, frocom, hipoteko in golf dizlom... verjetnost da jim rata pa je slabsa od meta kocke - ampak jebe se njim, glavno da kasirajo. Obstajajo tudi mejni primeri, ki se jim da nekaj dotupiti in se spremenijo in zacnejo tvoriti normalne odnose... ampak je hudo redko. Posebej ce so kolikor toliko neodvisni, in partnerja nikar materialno potrebujejo.