[alek14]
> [MarijanMacek]
> Kaj hočemo, še nobena gospodarska kriza v zadnjih 120 letih se ni premagala s krutim in nesmiselnim varčevanjem.

Razmere so se spremenile. Zadnjih 120 let smo imeli obdobje inovacij produktivnosti. Tega je sedaj konec. Produktivnost narašča le še simbolično - pričakujem pa, da bo zajadrala v negativni teritorij. Vse zeleno obarvane tehnologije so namreč neproduktivne in njihovo uvajanje bo imelo neslutene posledice.
Če imaš rast produktivnosti se lahko iz krize izvlečeš s povečanjem dolga. Odplačilo dolga kasneje, je olajšano s povečeno produktivnostjo kasneje. Če pa povečanja produktivnosti ni oz. je to nižje od zahtevanih obresti (tako je že sedaj) povzroči reševanje krize z ne-varčevanjem, poglobitev krize.

Do sedaj so me ekonomisti prepričevali, da je pomembna stopnja rasti BDP, ki bi naj bila višja od obrest. No, ti trdiš da je merodajna rast produktivnosti. Sam bi laično rekel da lahko produktivnost raste kolkor hoče, če BDP pada zaradi izgube delovnih mest pa ne bo rezultata kakršnega napoveduješ. Toda produktivnost kar lepo raste, damijan.org/2017/10/...nost-pesa/
.... povprečno rast produktivnosti pa beleži 460 tisoč zaposlenih v gospodarskih družbah, torej v vseh podjetjih v Sloveniji. Ta po letu 2002 narašča s povprečno stopnjo 1,9 % letno. Slika pokaže, da je ta rast pravzaprav dokaj konstantna, če izločimo nekaj večji skok pred 2008 in posledični padec v 2009. ..... Še bolj to velja, če pogledamo samo predelovalne dejavnosti ali industrijo, kot običajno poimenujemo ta del gospodarstvu. Ta predstavlja blizu 40 odstotkov celotnega gospodarstva in je zadnja leta tudi najbolj propulzivni del. Produktivnost teh dejavnosti je že prehitela povprečje (predvsem storitvene dejavnosti) in tudi najhitreje narašča (po 2,6 odstotka letno).

Situacija se odraža v limbo situaciji, ki je trenutno v SLO. Naša gospodarska rast (BTW vozili smo se preteklem valu rasti Nemčije, ki je naš glavni izvozni odjemalec - zalsti na področju avtomobilske industrije) je virtualna. Ni v ničemer posledica nečesa pozitivnega kar se odvija pri nas. V glavnem je naša rast posledica zastoja rasti plač kar je povzročilo nekaj malega priliva investicij iz zahoda, ki počasi izgublja živce s hitro dražečo se delovno silo Slovaške, Češke, Kitajske...
Zastoj v rasti plač v SLO je sevada pozitivnen (stališče priliva investicij) in žal negativen - prestrašenost prebivalstva (nadpovprečno varčevanje v EU) in odsotnost rasti domačega povpraševanja (nezmožost odprave povišanega DDV).

www.stat.si/StatWeb/...Index/7621
Domače trošenje se je v drugem četrtletju 2018 glede na drugo četrtletje 2017 povečalo za 2,3 %. Končna potrošnja se je povečala za 2,2 %, bruto investicije pa za 2,9 %.

Slovenija je že v situciji, ko si v naslednji krizi ne bo mogla več efektivno pomagati s povečanjem zadolžitve. Porabili smo vse strelivo iz rdečega zaboja.
Seveda pa si lahko pomagamo tako, da poradiramo vso ekološko zakonodajo, uvedemo GSO, in se rešimo še "one more time - the last time".

Čuj, če smo mi postreljali vso strelivo, kaj bo potemtakem z EU. Smo namreč podpovprečno zadolženi v EU in € coni. Zadnji podatki za dolg državnega proračuna, www.mf.gov.si/filead...r_2018.pdf kažejo na sorazmerno nizek nivo zadolženosti proračuna, 64% BDP ali 29.266 M€.

Kam smo prišli iz debate prehiteti (dovršna gl. oblika), dohitevati (kar ni res, ker se razlika povečuje) do propada države, ki niti ni tako hudo zadolžena, podpovprečno v € coni. Glede na to, da nas prepičuješ s katastrofičnimi napovedmi bo najbolje da popoldanski obisk na Žalah tam kar končam. Obilo sreče v naslednji reinkarnaciji. Bi rekli budisti, da se s svojimi marnjami krepko oddaljuješ od Nirvane. Le kaj bo tvoja naslednja reinkarnacija?