Kakšno bi moralo biti popolnoma pravično sodstvo? »... natančno in
skrbno je treba pretehtati PRAV VSE razpoložljive dokaze, ki so na
voljo (prav vse!), dati storilcu in njegovi obrambi na voljo PRAV
VSE razpoložljive in razumne možnosti za obrambo, človečno
upoštevati PRAV VSE okoliščine posameznega primera in predlagati
kazen, ki bo v vseh pogledih in po najboljši presoji PRAVIČNA v
vseh pogledih, utemeljena pa z gotovostjo glede RESNICE ONKRAJ
SLEHERNEGA RAZUMNEGA DVOMA. Zato se nikoli ne bi smelo zgoditi, da
sodišče zavrne dokazni predlog obrambe, ne da bi za to imelo pravno
neizpodbiten razlog: od materialnih dokazov, do zaslišanja prič in
izvedencev. Prav vse, kar sodišču koristi za doseganje dokaznega
standarda prepričanosti/gotovosti in prav vse, kar se pred sodiščem
pojavi kot dokaz, mora sodišče analitično, skrbno in brezpogojno
nepristransko (objektivno, neosebno in neprejeducirano) upoštevati
pri končni sodbi in njeni obrazložitvi. Če gotovost onkraj
razumnega dvoma v dokaznem postopku ni dosežena, je pravna, etična
in moralna dolžnost tožilca in sodišča, da ugotovita obstoj stvarno
utemeljenih razlogov za ustavitev kazenskega postopka ali
oprostitev obtoženca in njegovo izpustitev na prostost...« je »O
sodbi Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi dr. Novič« na IUS-INFO
razmišljal Andraž Teršek:
www.iusinfo.si/Dnevn...?id=228533