[]
> [najobj]

>
> ... alzo, če jaz zdaj to prav razumem, Financarji niso resnično motivirani, če dobijo letni bonus, ampak so resnično motivirani šele takrat, ko njihov letni bonus ni obdavčen, pa sploh ni važno kako visok je ... eh, jebiga ...

eh, če bi favšernija gorela.

lej - moja malenkost na srečo ni v Franklovi koži in nimam težav s plačevanjem 50% dohodnine.
Kljub temu je dejansko izplačilo letno dogovorjene nagrade v višini 4,400 EUR bruto (+davki NA plačo ki jih plača firma) znašalo 1470 EUR.

torej, na račun sem dobil 1/3 denarja, ki ga je firma namenila za nagrado za letno delo.


bi bilo res za vse bolje, da me pošljejo na počitnice...

Pa tudi sicer ima Frankl kar pra - trenutno dejansko razmišljam o prehodu na manj plačano delovno mesto. Ob manjših obvezah se mi bo s tem odprla možnost za pridobivanje vseh mogočih subvencij od otroškega dodatka, dodatka za veliko družino, subvencioniranje obšolskih dejavnosti in še kaj.
Neto izkupiček bo ob manj odgovornosti zame tako praktično enak, država pa bo izgubila plačane davke na eni strani in imela dodatne stroške na drugi.

... čuj, kje si ti v mojem postu našel favšerijo, veš samo ti ...

P.S.: če pozabim, da noben na tem svetu ne ve "how much is enough", je dejstvo, da če bi Frankl sodelavkam in sodelavcem, ki so zaslužni za to, da podjetje posluje razmeroma dobro, res hotel izplačati takšen letni bonus, da bi ga v svojih denarnicah sploh opazili, bi ga ne glede na davke izplačal in bi bi pač za lastnike podjetja ostalo malo manj ... aja, in ker očitno nisi opazil, jaz sploh ne pišem o davkih, ampak pišem o meni čudni Franklovi želji v članku, da ne bi rad neambiciozno (= trošenje) zapravljal, ampak bi rad ambiciozno (= šparanje) pred smrtjo čimveč našparal, ker umrlim bogastvo menda zelo koristi ...