[republican]
Oglaševalci oglašujejo tam, kjer si nadejajo največ odziva (beri: nakupov).

Tako.

Ne vem zakaj misliš, da oglaševanje v medijih, ki imajo vsebine na skrajno nizkem nivoju (po tvojih kriterijih) oglaševalcem prinese manj nakupov, kot oglaševanje v medijih, ki imajo vsebine na visokem nivoju?

To ni moja trditev. Preberi še enkrat:

Moj osebni (zato lahko zmoten) pogled je, da bo ugleden oglaševalec, ki da nekaj na svoj ugled, pustil pri miru medije, ki imajo vsebine na skrajno nizkem nivoju in/ali so hiper spolitizirani (kar je precej ista figa).
nekje v rangu od Nedeljskega Dnevnika in Slovenskih novic pa strmo desno navzdol. Koliko velikih imidž oglasov vidiš v navedenih dveh visokonakladnih cajtengih, ki svojima hišama nosita denar in subvencionirata Delo in Dnevnik?

Vidiš, da nisem nič omenil količine nakupov, ampak samo voljo do oglaševanja? Pa ni tako samo v Moji Deželi, ampak so tudi v Nemčiji oglasi v Bildu drugi kot v FAZ ali Handelsblattu, v Daily Mailu drugačni kot v Telegraphu, Timesu ali FT, v NYP drugačni kot v NYT ali WSJ...

A so intelektualci po tvoje boljši potrošniki od raje in kmetavzarjev? Če že, je oglaševanje v medijih za intelektualce pač prilagojeno intekektualcem, oglaševanje v medijih za rajo in kmetavzarje pa raji in kmetavzarjem...

So. Prvič so boljši zaslužkarji praviloma boljši potrošniki, raja in kmetavzarji pa praviloma niso top zaslužkarji. Kdor je, načeloma podleže aksiomom za povpetnike, torej se zgleduje po onih prej in jih poskuša prekositi. Zato kupuje stvari iz "njihovega" segmenta, ki pa ne oglašujejo na straneh dnevne piče za rajo. Ta družbeni fenomen je eden pogonskih motorjev zglancanih lajfstajl medijev in je bil prepoznaven celo v brezrazredni socialistični družbi.

Imidž se dela v spregi z imidžem. Vsak dražji, boljši, prestižnejši artikel rabi ustrezno marketinško platformo. Kot ne moreš bemfle ali mećke prodajati iz obcestne lope, jih tudi ne moreš oglaševati v kričaškem untercajtengu za enkratno nekajminutno rabo ali v obskurni oddaji na marginalni TV. Taki mediji so dobri za Džirlo Čangšlang (nekoč je bil redno v Nedeljcu) in podobne kalibre.

Marginalno je treba tu upoštevati še "oglaševalski snobizem", ki je posledica dejstva, da so marketingarji v velikih firmah in njihovih agencijah na višji izobrazbeni in kulturni ravni od jebivetrov in bezničarjev, ki berejo tabloide. Njihove aspiracije so usmerjene gor, tja dol pa se spustijo samo, če morajo raji uturiti nove higienske vložke, čudežne britvice ali nove akcije megatrgovca.

Btw, motiš se tudi, ko desne medije enačiš s populističnimi mediji. Ciljna publika pravih desnih medijev so kapitalistični prasci... Ampak v Sloveniji je itak vse postavljeno na glavo... ker pač nimamo dovolj kapitalističnih prascev.

Nasmejal si me... Splošno znano je, da v s plemenitim lesom opaženih in strahospoštovanje vzbujajočih ekskluzivnih sobanah vedno kje leži izvod Bilda, Daily Maila, NYP ali Blicka, medtem pa anarhist Noam Chomsky in njemu podobni prebirajo WSJ in FT.
#tojemožnosamovSloveniji :-)