[pobalin]
> [sajmonelavesela]
> Tvoj link spodaj, ki opisuje avtorju neznane koncepte in paralele, ali pa očetovo pismo ki jih ne zna ovrednotiti kot njemu dovolj racionalne ali relavante (kot da že naslov knjige to obljublja) v eni od Petersonovih knjig, potem prepis njegovega predavanja mislim da o arhetipih in anekdoti o sdosedovem otroku in Zmaju, v bistvu avtor ali ne dojame ali noče dojeti poante. To uporabi kot napad na karakter.

Že ob prvem navedku iz Petersonove knjige sem se spomnil na svoje nedovršeno branje Žižka (v angleščini), ki se mi je zdelo eno samo napol (ne)smiselno križ-kraž žlobudranje. Me prav zanima, kaj bi Nathan J. Robinson napisal o Žižkovem pisanju. In kako bi Žižek debatiral s Petersonom. V Ljubljani, Gallusovi dvorani CD, z video streamingom, še letos... To bi lahko
bila spektakularna debata in krasna levo-desna spravna promocija Slovenije! :-)

Ja škoda res, lahko bi recimo najprej primerjala odnos, ki jih je do obeh med intervjujem vzpostavila Cathy:

www.youtube.com/watc...rvrDyYOQp0

Ker pri munku bi bila oba na con strani :-)

> Me pa čudi, da ima tako malo nasprotnikov na področju klinične psihologije, medtem ko ostala družboslovna srenja grdo gleda,

Precej me spominja na Ruglja, ki je bil zaradi svojeglavosti tudi precej (samo)izobčen, čeprav je imel svoj precej anonimen krog podanikov, sledilcev, mazohistov, ozdravljencev ipd. S tem nočem reči, da je imel Rugelj prav, pa tudi ne, da je bil v absolutni zablodi, le da ga ne bi rad videl v kakšni mejnstrim družbeni sili.

Razen par člankov nekje daleč globoko v registru ne vem o Ruglju praktično nič, verjetno sem premlad, pa je njegov medijski vrh zaobšel mojo pozornost. Sem pa prebral nekaj člankov njegovega sina na siolu, he he.