Ne rabiš krivulje za to, dejstvo je da se z nižjimi davki dvigne potrošnja in z zamikom več kaplja v blagajno to je vsa linearnost matematike bdp pa je v povprečju realno višji za 2% to je organska rast

Seveda tudi tu ne gre tako popreproščeno, kot si predstavljaš....ne moreš neke individualne logike prenašati v makroekonomijo.

Agregatna potrošnja, in edino o njej se lahko pogovarjamo, ko govorimo o vplivu na rast BDP, je sestavljena iz C + I + G + (Ex - Im)
Že od Keynesa naprej je jasno, da je davčni multiplikator (oz. multiplikator državne potrošnje) za 1 večji od multiplikatorja zasebne potršnje. Iz razloga, ker zasebnik del dohodka glede na mejno nagnjenost k varčevanju nameni za varčevanje, medtem ko država ne varčuje.
Zaradi tega je zmeraj kot ukrep EP smiselno povečanje davkov in za enake proračunske vire povečana državna potrošnja, saj je rast BDP-ja multiplikativna. To je osnovna poanta, seveda pa v praksi tako preprosto ni in je potreben fine tunning ob upoštevanju številnih drugih parametrov. In zato je pač makroekonomija disciplina, ki se ne upira na "duetsche Hausfraulogik", temveč uporablja znanstvene metode in pristope, ki so številnim podjetnikom, in tudi forumašem Financ, tuje.

Hint: Najprej kak Economics učbenik v roke, potem pa komentiranje makro fenomenov...