Seveda se strinjam in tudi se je razmišljalo v smeri zakona, ki bi zahteval ničnost. Ampak kot vidiš je že tak zakon, ki da banki precej, precej več, kot ji bo dala ničnost bil deležen katastrofalnega odziva. Tak, ki bi zahteval ničnost ni imel nobene možnosti pa čeprav bi imel v resnici še bolj trdno zakonsko podlago, ker se ničen pogoj lahko kadarkoli odstrani iz pogodbe četudi je bistvo pogodbe (spet sodba EU sodišča).

Mnenje je bilo, da bo tak zakon pač bolj sprejemljiv za banke. Seveda pa se je treba zavedat, da banke na leto neupravičeno prislužijo cca 300M in da s tožbami izgubijo precej manj, ker vsi si VEČINA nemore privoščit tožb saj smo v nasprotju s tem kar se slika v javnosti v glavnem same povprečne družine. Če bi rešili sistemsko pa seveda bi rešili za vse.

Področni vodja Unicredita je izjavil, da vedo, da ni o.k. ampak, da se bodo tožili dokler bo finančno o.k. Torej ne zato, ker bi imeli prav ampak zato, ker se za razliko od kreditojemalcev pač lahko.

Zato so banke zbrale 7.000.000EUR (in si prislužile kazensko ovadbo) s katerimi so "kupile" tri od petih največjih PR služb pri nas, s katerimi so želele izvest usposabljanje za sodnike, ki bi ga vodil pisec pravnega mnenja za Združenje bank, s katerimi so podkupile tudi kakega politika,sodnika itd...

vse se to splača za 300M na leto. Zmagajo pa, če usejo spravit do EUSČP ker tam pa obdržijo vse profite, država pa pokriva odškodnine .