3. teza: Bančno luknjo so povzročili bančniki

"Treba se je vprašati, kdo je kriv, da posojilo ni vrnjeno. Ali ni to naloga posojilojemalca? In zakaj ga niso >vrnili? Verjetno zato, ker je prišlo do krize. In kdo je kriv zanjo? .... Okriviti zgolj bančnika, ki je odobril >posojilo, je prevelika poenostavitev. Krivda je na vseh koncih in krajih. ...."

O tej točki oz. tezi, bi se bilo treba v Sloveniji res pogovoriti in morda bi bilo dobro, če bi se o njej celo dogovorili. Kar se Slovenije tiče, je poleg slabega bančništva tu še 50 letno zakoreninjeno 'gospodarsko' prepričanje, da je bistvo vodenja podjetja najemanje posojil za plače. Banke pa so itak državne in lahko do neskončnosti pokrivajo izgube z denarjem ki nnaj bi šel "za nove investicije" v resnici pa gre za korupcijo in pokrivanje plač. V Jugoslaviji je to šlo z nekontroliranim tiskanjam denarja in na koncu še ponarejanjem (vemo, kam je to pripeljalo), v Sloveniji pa večina 'starih' direktorjev s forumom 21 na čeu vodili natanko isto politiko, ki je v prvih desetih letih po osamosvojitvi slonela na prvi dokapitalizaciji NLB, ko je bila le-ta očiščena in sposobna dajati nova posojila in na tiskanju tolarjev; naslednjih pet let (do 2005) pa deloma na svetovni konjunkturi in deloma na tem, da smo bili glede tiskanja denarja pod ostrejšim nadzorom ECB in EU zaradi predvidenega prevzema evra. Ko smo prevzeli evro se, žal, navade direktorjev niso spremenile. Dodatno je bil na delu še vrhunec konjunkture (2005-2008) in ker so banke dajale posojila tako, kot bi še vedno tiskali svoj denar, sta se hitro pokazala naše "gospodarsko znanje in moč" . Res je prišla kriza, toda ta je samo zamaskirala resnično slabost vodenja "državne srebrnine". Ne samo izbrana peščica "old boysov", ampak celotna gospodarska sfera državnih podjetji in javnega sektorja je še vedno prepričana v to, da banke "morajo" dati denar - saj ga "potrebujemo za plače". Primer Gorenja je za v šolski učbenik takega ravnanja. Nič drugače ne delajo v javnem sektorju pod vodstvom sviza.