To je sicer res, vendar je bila na splošno stanovanjska politika v socializmu nekaj svetlobnih let pred današnjim sranjem, kar se seveda radikalno pozna na demografski realnosti in veselju do življenja. Liberalizem glede bivalnih dobrin ljudi spravlja v dramatično revščino, saj so bivalne dobrine postale stvar špekulacije in ne zadovoljevanja osebnih potreb, kar je posledica neenakosti, saj imajo nekateri preveč denarja in niso primerno obdavčeni, sploh prazna stanovanja bi morali radikalno obdavčiti. Ljudje so bili v socializmu srečni, kar se za današnje čase težko trdi; razen redkih posameznikov, ki so bili v ideološkem konfliktu s partijo, oziroma so hoteli participirati pri oblasti, ampak jih je partija na kak način zavrnila. Parlamentarna demokracija je bistveno boljša stvar, je pa problem, ker nam vlada spretno skrita ideologija prostega trga, ki ljudi spravlaj v revščino; vladajo nam ekonomski in špekulativni lobiji. Čas je, da država in politika začneta spet funkcionirati in se ekonomijo potisne tja, kjer ji je mesto, stran od oblasti. Sicer pa ekonomija ljubi avtoritarne režime, tudi komunistične, če jim da svobodo, kot so ji dali Kitajci, tudi zato, ker je lažje kupiti določeno oblast za dlje časa, kot pa vsakič na trnih pričakovati, kdo bo dobil volitve in kaj bo to pomenilo za špekulativne naložbe.