[NemirniTujec]

Veseli me, da sem te izzval k tako obširnemu podajanju razmislekov, s katerimi si lepo pognojil tole forumsko grudo.

Nekdo, ki se ima za pripadnika neke drzave, tudi ce placuje davke drugje, lahko to drugo drzavo vidi zgolj kot nekaksno legionarstvo, dninarstvo - njegova pripadnost in kultura pa lezi v maticni drzavi (in jo kolikor je mogoce nese s seboj, in z domovino ohranja tesen stik).

Aaa, lupček, tale je pa zimsko-poledična. Zastonj kosil ni za nikogar ali pa morajo biti za vse.

Ker pa se sicer strinjam z vsemi tvojimi relativizacijami problema in se hkrati zavedam, da je treba rešitev določiti, ne pa zadeve prelagati v nedogled, predlagam plačilo volilne pravice. Živiš zunaj, davke plačuješ zunaj, pri slovenskem furs-cesarju si dobil odpustek? Potem plačaj participacijo za udeležbo na volitvah: npr. po 100 EUR PPP* za prezidentske, SI- in EU-parlamentarne, pa po 50 EUR PPP* za lokalne. Drugi krog ali ponavljanje zaradi kakšnih neregularnosti so vedno vključene v ceno. Predčasne volitve se plača po polni ceni, ker si pač sokriv za slabo izbiro. :-)

* Ker sem delno socialist, naj bo tarifa prilagojena kupni moči države, kjer je osebek davčni rezident.

Njegovi svojci ki ostanejo doma in so polnopravni drzavljani - in so morda celo od njega delno financirani - bi bili prizadeti ce bi se takemu izseljencu kratile drzavljanske pravice.

Tega pa ne razumem. Kako, s čim bi bili oni prizadeti z njegovo izgubo volilne pravice? Jaz razumem, da bi bili prizadeti, če bi jim FURS obdavčil tistih nekaj sto evrov na mesec, ki bi jih od sorodnika v tujini dobivali za bolj spodobno življenje, za kakšen priboljšek. Saj ne govoriva o kakšnih hudih zneskih, kajne?

Zelo tezko je potegniti mejo med takima dvema izseljencema, zato je zdaj reseno tako, da kdor hoce, pac lahko voli, kdor noce mu pa ni treba.

Strinjam se, da je težko potegniti pravo mejo. Ta ne more biti absolutno pravična in optimalna za vse, zato tudi ne more biti večna. Logično je, da se te zadeve vedno znova pojavljajo v politični debati, žal pa najpogosteje v njenem populističnem in demagoškem segmentu.

Mislim da bi prepoved prinesla veliko vec tezav kot koristi za drzavo samo. Moda bos ugotovil da tisti, ki jih politicno in gospodarsko stanje rodne drzave zanima in imajo zelje in ideale glede teh reci in so politicno aktivni... v bistvu se vedno so drzavljani te drzave, in se vanjo vracajo in spadajo v to skupnost, ceprav ekonomsko in fizicno v tem trenutku zivijo drugje.

Tvoje pričakovanje, kaj bom morda ugotovil, bom pregnetel, da mi bo raje šla z jezika. Menim, da so razni ekonomski in fizični izseljenci tam zunaj lahko politično aktivni tako, da to Sloveniji koristi ali pa tudi ne. Z njihovimi ideali se bolj težko poistovetim, če jih nme poznam ali so mi tuji, potem pa me vedno znova nekje od zadaj lopne tista oguljena fraza, da pravi dec pošlje denar za svojimi besedami (ideali). Kar je v danem primeru najbrž preozko gledanje, menda pa ni nerazumljivo.

Po drugi strani pa tvoja dobrovoljna pozicija asociira na zapuščeno ženo, ki naj da noge narazen vsakič, ko njenemu bivšemu zljubi priti na obisk. (Upam, da me #metoojevke ne bodo križale zaradi te izjave.) Ker ta neodtujljiva pravica do političnega soodločanja ob poljubnem vračanju in pripadnosti te (širše) skupnosti je voda na mlin raznim ciprskim, lihtenštajnskim, karibskim ipd. (po)deželanom. Tistim, ki kapital in z njim pravo družbeno moč skrivajo v "posebnih krajih in razmerah", osebno se pa radi "vračajo oz. spadajo v to skupnost". Mogoče tudi zato, ker ima tukaj njihovo premoženje večjo specifično težo, kot jo ima kje drugje, kjer je milijonov in milijonarjev veliko več, dobrih osebnih pajdašev pa malo manj.

Seveda je vprašanje tudi, kaj bi take izseljence ob vrnitvi pričakalo doma. Bi lahko, če so znanstveniki, strokovnjaki, poslovneži enakovredno leteli po deželnem nebu ali bi se le zaletavali v nesmiselne zidove deželnih domorodnih gospodarjev? Kar spomni se neke dame, ki se je na slovenskem poslovnem nebu pojavila s silnimi belotehnično-poslovnimi globalnimi referencami, a je niso povabili reševat zaštrikane šaleške korporacije, ampak so jo nastavili kot nekakšno strašilo na vrh državnega fevda. Kjer je ostala praktično nedotakljiva za vsebinska vprašanja in medijsko analizo. Tako nedotakljiva, da državljani še danes ne vemo, al' prav se piše Lidia al' Lidija. Mislim, da še njen formalni boter mramorni spomeniček ne ve čisto vsega. V to zgodbo pa paše zato, ker menda davke plačuje v Moji Deželi, sicer pa naj bi bila original državljanka del bel paese, là dove 'l sì suona. ;-)

Pri izseljenskih zgodbah poleg teh, ki si jih naštel, vidim še druge probleme. Mladež, ki se veseli odseli zaradi preživetja ali pa zaradi bolj belega kruha, po možnosti brezplačno visoko izšolana, praviloma svoje starše pusti lepo na punklu manj prožnih deželanov svoje generacije. Ali pa tisti, ki gredo ven začasno, na študij, raziskovanje ali strokovno izpopolnjevanje, da bodo predvidoma čez nekaj let spet doma, bolj pametni, bolje povezani, bolj produktivni, domovina pa jim med začasnim tujčevanjem obračuna davke po neki deželni tarifi oz. kalkulaciji ne upoštevajoč, da deželna progresija v takih primerih vodi v čisto regresijo.

Bodi dovolj za sedaj. Morda še kaj več v eventuelnem nadaljevanju te korespondence.