[xelle2000]
Da mi ne bi kdo očital pristranskosti, sem v lestvico zapisal še šifro E018, s čimer se izločil vse pripravnike, specializante in zobozdravnike.

Na ta način je marca 2017 ostalo vseh 4144 zdravnikov specialistov, ki so zaposleni v javnih zavodih v Sloveniji. Ti zdravniki so prejeli 16.972.569 evrov bruto za redno delo, dodatke, nadure in dežurstva. Povprečno so prejeli 4095 evrov, oziroma 2391 evrov neto.

Torej, sedaj imamo uradni podatek, da je povprečna plača specialista z vsemi nadurami in dežurstvi v Sloveniji, 2391 neto.

Če od mase odštejemo nadure in dežurstva, obenem pa obdržimo druge dodatke, pa dobimo številko 13,031 milijonov, kar predstavlja 3144 evrov bruto povprečne plače specialista v Sloveniji oziroma 1902 evrov neto.

Je pa starostna struktura zdravnikov specialistov precej neugodna in gravitira proti penziji, tako da je povprečna plača mladega specialista v Sloveniji nekoliko nižja (cca 1700 evrov neto).

Upam, da smo sedaj razčistili s plačami.

Ja, saj to je problem. Ker se pri nas mlade preveč zavira.

Starci se oklepajo svojih funkcij in mladih ne spustijo blizu. Jaz mladega zdravnika, ki gre ven čisto razumem. Tukaj imajo številni zelo omejene možnosti strokovnega razvoja in lahko traja leta da pridejo do višje plače, pa ponekod je še vzdušje strupeno. Preveč se tudi drobi strokovno znanje. Številni zdravniki-politiki, ki so se prebili na vodstvene položaje se bojijo mlade, bolj zagnane konkurence.

Sem ti pa že prej napisal, da sem seveda s plačami malo pretiraval. Samo, da smo fer, dajmo navajati bruto in ne neto zneske. 1.700 neto je 2.750 bruto brez malice in prevoza. 1.900 neto je 3.140 EUR bruto. In ja, povprečje je čez 4.000 EUR bruto. Glede na naš BDP ti zneski niso ubogi oz. so za naše razmere čisto solidni. Je pa res, da bi bil z malo manj noro obdavčitvijo lahko neto izkupiček bistveno boljši. Bi bili verjetno zdravniki takoj za odtenek bolj zadovoljni.

Ampak z višjimi plačami lahko zadeve rešuješ samo kratkoročno. Če sem se jaz kaj pri delavcih naučil je to, da so še drugi faktorji, ki veliko bolj vplivajo na zaposlene - vzdušje v timu/odnosi med zaposlenimi, občutek, da se zaposlene obravnava neenakovredno oz. da se jim delajo krivice. Tisti, ki takoj štartajo samo na plačo, so ponavadi tudi tisti, ki jim je najmanj mar za podjetje, ki prvi gredo, ko se pojavijo kakšne težave, so ljudje, ki praviloma povzročajo ali potencirajo konflikte itd.

Meni je po eni strani hecno, da se sploh mora politika ukvarjati s plačami. Tudi v javnih zavodih. Po mojem bi bilo veliko bolje, če bi se dalo vodstvu zavoda naloge, ki jih mora izvesti in proračun, ki je na razpolago, da to uresniči. Naj potem vodstvo samo zaposluje, odpušča, organizira delo, vlaga, se dogovarja glede plač, nagrad itd. Pa neodvisen zunanji nadzor, ki bi pregledoval v kakšni meri so zastavljeni cilji uresničeni. In če vodstvo ne bi doseglo rezultatov, bi se ga zamenjalo. Kakšen zavod bi se potem lahko tudi zaprlo.

Ti lahko povem kako je smešna situacija recimo pri vrtcih. Država določa kriterije - plače, izobrazbo, pogoje za zaposlitev, število otrok na oddelek, velikost prostorov itd. Skratka vse. Naloga vse to financirati je na strani občin, ki pa kljub temu, da mora vse to financirati nima nobene resne možnosti kar koli spremeniti. In se kdaj zgodi da gradijo nov vrtec, čeprav jim številke kažejo, da bo čez nekaj let število otrok upadlo in da bo potem prostora dovolj. In se gre potem v več milijonsko investicijo, čeprav bi lahko, če bi bili predpisi malo bolj fleksibilni, rešili tudi drugače.

Pri zdravstvu je nekaj podobnega. S tem, da je sistem veliko večji in veliko bolj kompleksen. Kar samo povečuje število ekscesov in neracionalnosti.

Vem, da čudežna palčka, ki bi to reševala ne obstaja. Tudi pri novem sistemu financiranja in spremembi organiziranosti bi se pojavljali ekscesi. Sem pa prepričan, da bi jih bilo veliko manj. In bi bili tudi bolj lokalno omejeni. Kar pa že po definiciji pomeni, da ko bi se nekje našla neka anomalija, bi jo lahko veliko hitreje rešili.

Ampak to, da bi zadeve postavili na nove temelje v Sloveniji NI tema pogovorov. V zadnji volilni kampanji je edino NSi zagovarjala tak pristop. Pa so jo vse ostale stranke napadle in poudarjale še večjo centralizacijo.

Poglej kaj dela Milojka. Še preden bi vsaj malo rešila problem ekscesnega plačevanja opreme, bomo sedaj na njen predlog v sistem vrgli dodatnih 100+ milijonov EUR z edinim namenom, da se poplača te dobavitelje. Te iste dobavitelje, ki so bolnišnice izžemali s previsokimi cenami. In zato lahko že sedaj napovem, da bo v roku nekaj let spet ista težava. Bolnišnice bodo spet v minusu. In bodo spet potrebovale reševanje. Res ne vem, a sem sedaj jaz nor, ker se mi tak pristop zdi napačen, ali pa so nori tisti, ki to delajo?

Na portaluplus so objavili nekaj slik z nove urgence v Ljubljani, kako šalabajtzersko so naredili številne zadeve. Odziva sploh ni bilo.

In če se za konec vrnem nazaj na temo tega članka. Prostora za izboljšavo organiziranosti zdravstva v Sloveniji je ogromno. Moje mnenje je, da bi si za to morali prizadevati tudi spodaj in ne samo čakati, da se nekdo zadeve loti od zgoraj navzdol.

Morda še to. To sedaj pišem malo po spominu - vem, da je bila Slovenija leta in leta v vrhu nekaterih mednarodnih raziskav o kvaliteti zdravstva, dostopnosti itd. Potem pa vem, da je enkrat prišlo na dan, da se je nekaj pomembnih vprašanj v Sloveniji zastavilo malo drugače kot v ostalih državah in da je to precej vplivalo na to, da se je Slovenija uvrščala tako visoko. In od takrat teh člankov o tem, kako super je Slovenija pri zdravstvu praktično ni več.

Bi pa jaz vam zdravnikom predlagal, da se malo bolj aktivno in odločno vključite v samo dogajanje. Mislim, da ste zadeve predolgo prepuščali ozki skupini ljudi. In da sta zaradi teh ljudi, ki vas predstavljajo, utrpeli veliko izgubo ugleda zdravniki kot celota.