Gospod profesor odlično odgovarja, še posebno pa je spreten pri mešanju resnic, polresnic in neresnic. Lahko smo za ali proti JE, vedeti pa moramo, da to nikakor ni domač vir, četudi jedrsko gorivo skladiščimo za 18, 28 ali 48 mesecev, predvsem pa, da je najdražji od vseh možnih in ne najcenejši, kot zatrjuje gospod profesor. Tega dejstva ne potrjujejo le številne študije, ampak še bolj poročila o stroških gradnje jedrskih elektrarn na Finskem in v Veliki Britanji. Vsakomur postane ta resnica kristalno jasna, ko se vpraša zakaj le bodo britanski davkoplačevalci v visokem odstotku subvencionirali elektriko pridobljeno in njihove nove JE še leta in desetletja, če pa je proizvodnja elektrike iz nje tako cenovno ugodna?!! Intervju se tudi ne dotika okoljskega vidika, jedrskih nesreč in izrabljenega goriva JE, ki na koncu vselej rezultirajo v enormnih (dodatnih) stroških.