Včasih je bila ena risanka z imenom Kalimero. Tistemu račku se je venomer godila krivica in je neprestano tarnal. Imam občutek, ko berem tukajšnje komentarje, da živim nekje v Afriki, Arktiki ali pa vsaj nekje za Karpati, tam, kjer še nimajo tople vode in elektrike. Približno tako razumem te komentatorje. Vsi so nesrečni in nezadovoljni, ene same dobre besede nisem zasledil. Tudi nobenih dobrih predlogov ali rešitev. Samo jamranje. Bom dal Cerarju še prav, ko je takrat tisto objavil o jamranju. Tako slabo pa menda tudi ni, ali pač?!