Hja ne vem kaj napisati v takšnih primerih.

CIMOS je definitivno od vseh slovenskih dobaviteljev imel najmočnejšo pozicijo - bil je edini pred-razvojni dobavitelj, edini, ki mu je uspelo priplezati tako visoko v nabavni verigi.

Kot je pisal Marko Golob tudi v teh komentarjih, je očitno CIMOS takrat v devetdesetih povlekel nekatere dobre poteze, se rešil, uspešno širil, a očitno preveč megalomansko. Sam bi poudaril da kljuub velikemu razvojnemu in tudi prodajnemu znanju v firmi očitno vodstvo ni bilo imuno na mahinacije in je tu CIMOS na koncu tipična slovenska zgodba o nacional interesentih (državni lastniki - samo da je "naše") ter mutenju (zloraba nakupa rabljenih/"novih" strojev, nenamenska poraba sredstev).

Tu pač niso kriv zloben Zahod, Vatikan, CIA, Nemci, Američani, domobranci, belčki, sovražna emigracija. CIMOS je imel veliko dobrega kadra, ki je ustvaril nekaj vrhunskih proizvodov (zato nekateri res dobri uspehi še ne toliko nazaj) a po socialistično so si smetano pobirali "naši" v spregi s politiko.

CIMOSu bi bilo boljše, če bi ga privatizirali že ob prelomu tisočletja, ali pa da bi ga ob nastopu krize prevzel resen dobavitelj.

Ali lahko kdo tu potrdi, se je za CIMOS res zanimal veliki francoski mednarodni avtomobilski dobavitelj FAURECIA? Matr, če so naši to sesuli so res kozli...