[supernova]
Sedaj si me pa malo razočaral. Sem že mislil, da imam konstruktivnega sogovornika, ki pozna Cimos. Poskušam biti korekten, a tisto o razpokah je pa prav nesramno!! in res sodi med kuhinjske pomočnice.

Saj sem ti rekel, kaj sem, pa mi očitno nisi verjel. :-)

Rekel sem ...strateški partner drugim družbam in ne ...strateški partner kupcem. To pomeni, da Cimos ni rabil strateškega partnerja ampak bi (in v veliko primerih je tudi bil) bil strateški partner družbam, ki bi jih vključil v svojo dobaviteljsko verigo.

Če te prav razumem, razlagaš, da je Cimos strateški partner svojim dobaviteljem tako kot je npr. BMW strateški partner Cimosu. Tako ne bova prišla daleč, ker poslovno sodelovanje in partnerstvo očitno pojmujeva zelo različno. Zame je primer, da Cimos po dolgoročni pogodbi kupuje odlitke firme X, ki jih nato obdela, sestavi in proda naprej, dolgoročno poslovno (kupoprodajno) sodelovanje. Partnerstvo je nekaj globljega, kar se težje sklene in težje razstavi. Oz. z besedami gospodinjske pomočnice: fant in punca postaneta partnerja šele, ko se preselita v skupno gospodinjstvo, naj bo to zakonska ali izvenzakonska zveza. Da veliko skupaj hodita v teater in na izlete in redno seksata še ni pravo partnerstvo, prava zveza.

Cimos je bil razvojni dobavitelj, izdelek je razvil, ga proizvajal in dobavljal v celi življenski dobi vozila. Bil je strateški partner avtomobilskim proizvajalcem saj so ti na Cimos prenesli del svoje razvojne funkcije. Npr. vsi BMW-ji imajo vgrajene sisteme za zaviranje, ki jih je razvil Cimos in nihče drug.

Evo, zakaj ne bova prišla skupaj. Tisto, kar ti velikopotezno imenuješ "sistemi za zaviranje", je v mojem slovarju zavorni kolut, boben ali pedalni sklop. Zavorni sistem pa je nekaj tako kompleksnega in že dolga leta elektronsko podprtega, da ga Cimos ne bi znal konkurenčno razviti in proizvajati še dvajset let. Tako pri Cimosu rečejo svojim "sistemom za zaviranje": www.cimos.si/index.p...i&item=233

Potem še o tem famoznem razvoju dobavitelja. Razvoj pri Cimosu je po mojem vedenju razvoj nižjega razreda. To pomeni, da od avtomobilske firme ali njenega Tier 1 dobavitelja dobi precej natančno določene dele ali sklope, ki jih potem razvije do te mere, da ustrezajo (ali celo presegajo) specifikacijo naročnika. Seveda določi podrobnosti, postopke izdelave in vse za zagotavljanja kvalitete in proizvodne cene (donosnosti). To je res korak naprej od lon poslov, ni pa nek gigantski preskok. Poleg tega so za to večje odgovornost, investicije in tveganja.

In pri tem je deželna elita v Cimosu in drugje totalno pogrnila. Zaradi mediokritetnega mitomanstva o velikem razvoju in silnem znanju in veličastni kulturi, ki se nam vleče že najmanj od socializma naprej, smo v tej deželi še bolj nebogljeni in nagnjeni k slepi veri v megalomanske plane vaških rokohitrecev. In barab.

Da se razumeva, vsaka družba rabi malo odtrgane in tudi velikopotezne vizionarje, ampak bolj ko je zrela in več ko ima kontrolnih in uravnoteževalnih zmožnosti, bolj ambiciozne načrte zmore. Mi pa smo nebogljeni bolj kot dete. Tudi zato imamo Cimose in podobne zgodbe na eni strani, na drugi pa nacionalne mite, ki se sicer že na Šentilju in Hrvatinih razblinijo v nič, v Deželi pa bodo vsak čas uvrščeni v kulturno dediščino in tudi uradno nedotakljivi.

Mi rabimo kritično maso ljudi, ki bodo lahko opozarjali na cesarjeva oblačila in jih kritizirali, kadar bo splošno navdušenje nad njimi še na višku. In bodo odigrali hudičeve advokate, ko bi v množici včerajšnjih samozadovoljnih vernikov nenadoma prevladala sla po maščevanju. Ampak argumentirano reči bobu bob za nikogar ni glih komot.

Da pa Cimos enačiš s trgovino, je pa prav bizarno. Cimos je kupoval od svojih tovarn in to samo izdelke, ki jih sam razvil, sam industrializiral...Vsa hčerinska podjetja iz avtomobilske branže so sestavljale dobaviteljsko verigo, ki je zagotavljala končni izdelek. Če tega ne razumeš, delaš isto napako kot tisti, ki sedaj "nekaj sanirajo".

Tudi jaz sem intuitivno bolj naklonjen tistim, ki znajo izdelati nekaj konkretnega, ampak to poskušam držati na vajetih razuma. Ker je pojmovanje, da je nekdo, ki je kupil vijake in vzmeti, naredil ostale dele, sestavil in neki tovarni prodal pedalni sklop več vreden od tistega, ki mi vsak dan v moji ali sosednji ulici od jutra do večera zagotavlja mleko, kruh, sadje, zelenjavo, meso... no, to je kar malo preveč vzvišeno in egocentrično. Predvsem pa skregano z realnimi kriteriji poslovanja.

Človeško gledano bi si lahko Cimosove plehnate kose zataknili za klobuk, če bi nam zaprli trgovine, pekarne, mlekarne. Kakor bi si lahko zataknili za klobuk prazne trgovske police, če v deželi ne bi bilo denarja od prodanih plehnatih kosov iz Cimosa, da bi kupili hrano.

Zato bom Cimos kljub vsemu enačil s trgovino. Na primer Cimos, kot ga poznamo sedaj, z Mercatorjem in Tušem, kot ju poznamo zdaj. Ob tem pa bom upal, da smo se kolektivno vsaj toliko naučili, da naslednji polomi in zablode ne bodo tako množični in vseobsežni. Čisto preprečiti se itak ne da ničesar.