Car sharing, motorji osebnih avtov na električni pogon, ipd., so samo manjši del "trajnostnega prometnega razvoja", ki mora vključevati predvsem prenos potniškega prometa na javna prevozna sredstva (vlak in avtobusi raznih vrst, s čim bolj dostopnimi cenami, progami in "timingom"), saj je treba tudi "energetsko bilanco" (in porabo prostora - kar pravi "car sharing" tudi omogoča) v državi izboljševati, samo forsiranje "elektičnih avtomobilov" pa to ni; šele ob ustreznih ureditvah prometa po železnici in z javnim potniškim prometom na cestah je primerno razmišljati tudi o prilagajanju osebnih vozil "trajnostnim okoljevarstvenim ciljem"...