V Sloveniji, pa tudi še drugje po svetu se egocentrikom tudi kot je na primer Brane Šušterič, praviloma ne zgodi nič, zato bo tudi v prihodnje "striženje ovc" očitno nemoteno potekalo.

Simona Toplak je pred časom lepo povedala tudi naslednje (vsak dan bi morali to izjavo ponavljati):
»Ne moreš z zakonom predpisati poštenosti ljudi. Poštenost ljudi in podjetništva bo vedno odvisna od tega, kako bo to podjetništvo nadzirano. Zato morajo biti pač pošteni nadzorniki«.
Pri insolventnosti gospodarske družbe se škoda namreč domneva. Dokazno breme o vestnosti in poštenosti je na upravi in nadzornikih.
Sodniki si te zakonske določbe o odgovornosti uprave in nadzornikov očitno ne upajo ali nočejo sprocesirati oziroma ne mislijo s svojimi glavami in»nimajo jajc« in (po Naratovo: "pričakovalo se je, da bom podpisal") odločijo kot se je pričakovalo.
Ali imate mediji kaj več korajže, saj so takšne zgodbe, kot je ta povezana z Naratom, vsaj za moj okus že nagnusne? Ker ni pravice brez kazni, pa če smo še tako čuteči, humani, socialni, prizanesljivi, je v smislu 26. člena Ustave RS (oškodovanci smo vsi davkoplačevalci, ki nismo storilci bančne luknje) potrebno povzročiteljem bančne luknje odvzeti premoženje, sprožiti osebni stečaj in izreči prepoved opravljanja poslovodnih funkcij v poslovnih subjektih. Pravnikov, ki naj ta postopek speljejo, imamo dovolj (v Sloveniji jih imamo celo preveč). Zakonske podlage tudi.
Tudi po načelih mednarodnega prava je postopek varstva upnikov v zvezi z obravnavanim primerom zelo jasen:
V ZAKLJUČNEM POROČILU O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA PRAVNE FAKULTETE MARIBOR: Izboljšava izvrševanja Zakona o gospodarskih družbah (Oznaka poročila:ARRS-CRP-ZP-2012-05/34) je glede zaščite upnikov jasno razloženo sledeče:
»2.3.4.2.3. Pravica zahtevati odškodnino
Tožbe proti članom upravljavskega organa (ali delničarju) lahko vloži družba. Skupščina mora
sprejeti sklep, na podlagi katerega družba uveljavlja pravna sredstva (glej 1. odst. 364. čl. SEL).
Skupščina lahko sprejme tak sklep tudi potem, ko je družba začela z likvidacijskim postopkom.
Če je družba v stečaju, mora odločitev sprejeti stečajni upravitelj. Odškodnina, ki je plačana družbi, gre v korist vseh delničarjev ali upnikov družbe. Če dejanje ali opustitev, ki je povzročila škodo, ni storjena proti družbi in s tem proti vsem delničarjem ali upnikom, ampak zgolj proti določenim delničarjem ali upnikom, lahko le-ti sami sprožijo postopek in zahtevajo odškodnino. Po drugi strani pa posamezni delničar ali upnik ne more zahtevati odškodnine zase, če je bila škoda povzročena proti družbi, le-ta pa je zahtevala odškodnino, ki vključuje tudi škodo tega posameznega delničarja ali upnika. Družba ima prioriteto pred delničarji in upniki v zvezi z uvedbo postopka proti direktorjem ali menedžerjem glede izgube družbinega premoženja, poravnalni sporazum med družbo in med odgovornimi osebami pa je v normalnih okoliščinah zavezujoč za delničarje. Posledično morajo biti odškodninski zahtevki, ki so postavljeni samostojno in se pokrivajo z zahtevki družbe, zavrnjeni. Če družba ne sproži postopkov, lahko posamezni delničar ali upnik vendarle zahtevata povrnitev škode, ki je nastala njima osebno.«

Pravnikom je potrebno dopovedati, da pozabijo naučene dogme o kolektivni odgovornosti. Seveda je predpogoj za to politična volja.
URADNA DOLŽNOST KLIČE. Pooblaščeni, pristojni in odgovorni po uradni dolžnosti, zmigajte se!

TUDI DRŽAVA IMA OZIROMA UŽIVA SODNO VARSTVO KOT UPNIK. Po sedaj veljavnem ZGD je to varstvo celo privilegirano. Še enkrat. Pooblaščeni, pristojni in odgovorni po uradni dolžnosti, zmigajte se!