Zadnjič smo se pogovarjali, zakaj lahko gasilci tečejo v gorečo hišo, medtem ko ostali tečejo ven.
Prišli smo do tega, da je to verjetno zaradi tega, ker so jih strenirali, da to počnejo. Verjetno jih je bilo prvič, ko so to počeli za vajo zelo strah, ko so to počeli drugič malo manj in ko so dvajsetič tekli v gorečo hišo so bili tega že navajeni (strenirani), in jih ni bilo več strah.
Pa smo nadaljevali debato v smeri, ali je smiselno otroka v najzgodnejšem otroštvu naučiti (strenirati) v delovnih navadah,samostojnosti, reševanju in odpravljanju težav in v podobnih veščinah.
Večina je modro ugotovila, da če otroka teh veščin naučimo (streniramo) v najzgodnejšem otroštvu, ga verjetno takrat, ko bodo to od njega pričakovali v službi ne bo več strah, saj je tega vajen....
Oceno o tem, ali je smiselno otroka od najzgodnejšega otroštva spodbujati (trenirati) v teh navadah in ali je smiselno, da otrok že od mladih letih dela v družinskem podjetju prepuščam bralcem.
Če je kdo v dilemi glede tega vprašanja, močno priporočam, da razišče uspešnost družinskih podjetij, ki delujejo že vsaj petdeset let.