2 uri
Popoln poraz pravne države 3
13 ur
Najbolj brani članki danes
14 ur
Kaj prinaša nova direktiva EU o preglednosti plač
17 ur
»Denar za ceste je zagotovljen, a ga ni« 1
17 ur
V Italiji industrijska proizvodnja medletno upadla za 7,2 odstotka 1
19 ur
Bruselj je Sloveniji odobril 150 milijonov evrov vredno shemo za spodbujanje obnovljive energije 1
20 ur
Medijska hiša Axel Springer gre v nakupe podjetij za umetno inteligenco s področja oglaševanja, prodaje in novinarstva
20 ur
Boleča realnost: globa za tehnološkega velikana udari denarnico malega vlagatelja
21 ur
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
21 ur
Banka Slovenije je sprostila za 138 milijonov evrov rezervacij, da je v letu 2022 izkazala 1,75 milijona evrov dobička
21 ur
Skrajna desnica je v Nemčiji druga najmočnejša stranka 10
22 ur
Koliko so se v pol leta podaljšale čakalne vrste v zdravstvu
22 ur
Izogibanje avtomobilskim vpoklicem lahko vodi v blokado registracije vozila
22 ur
Kako draga je v resnici kibernetska varnost za mala podjetja (PRO)
22 ur
Vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji aprila upadla
22 ur
Tako so v Ajdovščini digitalizirali proizvodnjo rezancev in zmanjšali porabo virov
23 ur
Zmagovalci akcije Moj zdravnik 2023: Trudimo se biti čim boljši 2
1 dan
Mladi strojnik razvija in po svetu prodaja avtomatizirana vrata za kokoši
1 dan
S pravo pomočjo je vstop na tuje trge lažji in uspešnejši (Oglas)
1 dan
V Krškem priprave na močnejši JEK 2, kot je bilo načrtovano do zdaj 2

Izbrani forum: Borza

Izbrana tema: Korekcija - pripravimo se za vstop na trg

Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

najobj sporočil: 31.136
[Borza] Tema: Korekcija - pripravimo se za vstop na trg
[#2552662] 29.09.15 14:40 · odgovor na: crt (#2552659)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: najobj 29.09.2015 14:44
[crt]
> [najobj]
> P.S.: kljub tvoji razlagi ne razumem, zakaj bi ob takorekoč neomejenih resursih in omejenih potrebah ob štancanju "večjih" valut morala cena norveške valute tako drastično pasti, zato zelo težko verjamem, da se ob takorekoč izčrpanih (= spremembe na tretji decimalki itak skoraj ničelnih obrestnih mer) drugih možnostih z deset in več procentnimi tečajnimi razlikami gor in dol ne bi dosti lažje in bolj elegantno delal profit, sploh če imaš zaradi svoje velikosti možnost s prodajami in nakupi na valutnih "trgih" diktirati vsakokratno vrednost posameznih "manjših" valut ... jebiga, človek - ameriški pa sploh - je razumno bitje in ne razumem, zakaj svoje moči ne bi izkoristil, če pa jo za svoje koristi na vseh področjih brez najmanjših zadržkov izkorišča na vsakem koraku ... aja, zadnjič si mi povedal, da imajo vse "arabije" za svojo valuto v bistvu dolar, tako da se zaradi manipuliranih tečajev ne rabijo preveč sekirat ...
glede valut:

v prejsnjem krogu sva se pogovarjala o tem, da mnoge od arabij valuto izrecno vezano na dolar (ali na kosarico, v kateri je dolar pomemben).

so pa tudi taksne arabije, za katere to ne velja, ker ali niso dovolj blizu 100% naftne (znajo vendarle se kaj drugega v zivljenju, ceprav se jim nafta zelo pozna).

ali pa so to drzave, ki so locirane v takem delu sveta, da je zaradi njih njihov odnos do dolarja in njegovega upravljalca vsaj navzven malo bolj kompliciran kot "i say jump, you say how high".

(takih ni veliko. vecina z resursi bogatih drzav je izven zda in izven njene vojaske zveze. kar seveda ne pomeni, da tudi izven vojaskega dosega. in od teh drzav, ki so neto izvoznice surovin, je samo ena taka, da ne more biti direktni vojaski cilj zda.)

norveska in kanada sta primer take ne-cisto-100-ali-ipak arabije. (avstralija je mogoce ze vprasanje. ker avstralija je nekako na tem, da je trgovinsko gledano kitajska arabija. a je to boljse kot biti ameriska arabija - kaj pa vem.)

glej, ti si norveska. nafta ti je zelo pomemben izvozni artikel. nafta ti je zelo pomembno gonilo zaposlenosti. nafta ti je zelo pomembno gonilo proracuna.

nafta gre v 3pm. tebi zacne sepati all of the above. to te lahko rukne v recesijo. kaj dela v taksnem kontekstu vsaka kulturna centralna banka? postane bolj velikodusna. ker zato jo sploh imamo. da fura kontraciklicno politiko. da vskoci takrat, ko stvari "po naravni poti" ne grejo.

zdaj a se to "postane bolj velikodusna" pozna samo na obrestnih merah ali tudi na tem, da zacne z dejansko emisijo a la QE in kompanija - to so v bistvu ze izvedbene podrobnosti. ze v osnovi pa taka pozicija cb zadosca za to, da bo valuta ceteris paribus padla proti drugim.

in ce si povrhu majhen valutni prostor, v katerega so se kaksni igralci vseeno sli skrivat pred nevihto in spregledali, da lahko dezuje tudi tam in da so na plitvinah tipicno valovi vecji - je to gibanje se okrepljeno.

glede vprasanja s profitom te po moje ne razumem dobro. kdo je ta, ki naj bi delal profit s trgovanjem z valutami in katero njegovo sedanjo aktivnost naj bi to kot boljsa varianta nadomestilo?

ps.

- cb se lahko seveda tudi dela, da je vse kul ali pa nekaj pozira, da se menda grozno boji inflacije, tako kot to rada pocne ena druga, ki je ne bom omenjal, lahko pa recem, da se zacne na b in konca na undesbank. ce se v situaciji, ko si direkt na robu recesije in usihanja zasebnih in proracunskih prilivov, tako obnasas, ti bos sla v 3pm boniteta in imel bos kapitalske odlive, kar se ti bo ravno tako poznalo na valuti.

- torej v situaciji, ko ti je glavna pipa usahnila, lahko izbiras, ali te bo pojebalo to, da je cb aktivna ali pa to, da cb ni aktivna, v vsakem primeru bo do seksa prislo.
... evo, razen boldanega nimam kaj komentirat, ker je vse po PS-u (Pravila službe v JNA), z boldanem pa mislim na posledice trgovanja, kjer ti za isti denar naenkrat lahko kupiš več od tistega, ki mu je denar padel ...

P.S.: ko meni nekatere stvari izgledajo preveč razumljive, jih rad pogledam še s strani, ki niso zelo razumljive in imam potem težave z razumevanjem tistega, kaj šele z razlaganjem, kaj me sploh zanima ...

Vse ocene tega sporočila:

Ni nobene :(