Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

najobj sporočil: 31.930
Zadnja sprememba: najobj 24.06.2015 15:35
[kajulci]
> P.S.: lahko mi zameriš, ampak če me brezveze vlačiš za jezik, od mene dobiš, kar dobi vsak, ki me brezveze vlači za jezik ... jebiga, samo to mi še manjka, da se zdaj kdo pritoži na Ustavno sodišče, da so mu na totem forumu kršene njegove človekove pravice, ker ga ne obravnavam enakopravno ...
??

A ti mene kje žališ ali kaj podobnega, da bi ti lahko zamerila?? Jaz nisem nič takega opazila, mogoče sem tudi jaz butasta :D
... eh, mogoče sem imel občutek, ki me je varal ...
p.s. tisti del o neustavnem zakonu sem jaz razumela, ne razumem pa vsega drugega, sploh ne razumem, kaj je narobe z zakonom, ker so po obstoječi zakonodaji vsi pravniki po vrsti trdili, da janšata ne morejo vrečt iz parlamenta, potem so pa naročili "primerno" pravno mnenje, da so ga lahko vrgli. Tako da jaz še zdaj ne razumem, v katerem delu je zakon neustaven, logično bi mi bilo, da je neustavno dejanje, da so ga vrgli ven.
... evo, tukaj odlocitve.us-rs.si/s...5%A1a&vo=1 so ustavni sodniki napisali tole ...

Zoper posamični akt, s katerim se odloča o pravicah posameznika, mora biti v skladu s prvim odstavkom 23. člena Ustave zagotovljeno sodno varstvo pred neodvisnim, nepristranskim in z zakonom ustanovljenim sodiščem. Sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin še posebej in izrecno zagotavlja četrti odstavek 15. člena Ustave. Iz teh ustavnih določb izhaja obveznost zakonodajalca, da določi pristojna sodišča in postopek, po katerem odločajo, ter pooblastila, ki jih imajo pri odločanju o pravicah ali dolžnostih posameznikov. Sodno varstvo mora biti učinkovito, kar pomeni, da pravila sodnega postopka ne smejo zagotavljati le formalnega oziroma navideznega vsebinskega odločanja o tožbenih zahtevkih. Bistveni vidik učinkovitosti pravice do sodnega varstva je tudi zagotovitev ustreznih postopkovnih pravil, ki preprečujejo, da bi v času trajanja postopka pred sodiščem prišlo do položaja, ko sodno varstvo ne bi več doseglo svojega namena.

Ureditev v Zakonu o poslancih zoper odločitev o prenehanju poslanskega mandata ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva in to pravico dejansko odvzema. Učinkovitega sodnega varstva v teh sporih ne zagotavlja tudi noben drug zakon. Taka zakonska ureditev pomeni izvotlitev pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Kadar presojana ureditev pomeni poseg v človekovo pravico do te mere, da preraste v izvotlitev človekove pravice, presoja dopustnosti posega ne zahteva tehtanja sorazmerja med posegom v človekovo pravico in morebitnim ustavno dopustnim ciljem. Noben še tako dopusten cilj namreč ne more utemeljiti odvzema pravice do sodnega varstva.

Drugi odstavek 82. člena Ustave dopušča možnost, da zakon določi, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca (t. i. neizvoljivost). Zakonodajalec je ureditev tega vprašanja opustil, zato ne more zakonske določbe, ki sicer nesporno ureja predčasno prenehanje poslanskega mandata iz razlogov, ki so nastali šele med izvrševanjem mandata, z razlago pomensko raztegniti tako, da dopušča poseg v volilno pravico tudi iz razlogov, ki so nastali že v postopku kandidiranja. Taka razlaga bi pomenila prikrito vpeljavo pravil, ki dejansko učinkujejo kot neizvoljivost. Neizvoljivost je tako pomemben institut volilnega prava in je tudi sam po sebi tako hud poseg v pasivno volilno pravico, da bi moral biti izrecno in nedvoumno zakonsko urejen. Zato razlaga Državnega zbora, po kateri tretja alineja prvega odstavka 9. člena Zakona o poslancih dopušča prenehanje poslanskega mandata ne le v primerih, ko je ta razlog nastal med izvrševanjem mandata, temveč tudi v primerih, ko je obstajal in bil znan že v postopku potrjevanja kandidatur, pomeni nedopusten poseg v pravico do izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata iz drugega odstavka 43. člena Ustave.

... khmm, kaj pa je ustavnega in kaj ne, pa ti bodo oni pojasnili, če berejo toti forum ...

Vse ocene tega sporočila:

Gostje ne morejo pregledovati ocen