Res je, država ima v DT neposredno in posredno le dobrih 30%
kapitala, naslednji največji solastnik pa jih ima le 5%. To
zaadostuje, da imajo država vklučno z zaposlenimi v NS udobno
večino. V 20 članskem NS imajo namreč zaposleni in zunanji
sindikati 10 članov, najmanj tri si jih lahko zagotovi država in
vsem ostalim lastnikom (70% kapitala)jih ostane največ 7; slednji
tako objektivno nimajo nobene možnosti, da bi na upravljanje družbe
vplivali v nasprotju z interesi večine (zaposleni, sindikati ožja
in širša država). To je poučen primer upravljanja v gospodarstvu,
ki deluje po socialno-tržnih načelih.Nekaj podobnega si lahko
želimo tudi pri nas kot alternatvo splošni razprodaji državnega
premoženja.