G. Mertelj. Če začnete članek s "Za današnjo kolumno so teme švigale. O čem naj pišem, da bo vredno prebrati? O čem naj pišem, da ne bo še en medijski šum, še ena kritika v kakofoniji vsesplošne depresije in dodatna medijska podoba črnine," ga naslednjič raje ne oddajte v uredništvo.
Tak miselni ustroj že na začetku pisanja onemogoča stvarno opredelitev problema in ga spremeni v še en medijski šum, v še eno kritiko v kakofoniji vsesplošne depresije in dejansko postane dodatna medijska podoba črnine. Vaša primerjava oziroma prispodoba v tem članku ne more biti bolj motena in negativna. Izbrali ste tako primerjavo, da je stopnjevanje kakofonije vsesplošne depresije in dodatne medijske podobe črnine nemogoča. Bolj negativne primerjave, mislim da verjetno ne morete najti, zato pišete na tak način.
Prosim zavedajte se tega in ravnajte ter pišite odgovorno in s premislekom! Da je tak komentar objavljen v tiskani izdaji tega časnika pa po moje presega meje desedanje medijske domišljije in morda nakazuje novo paradigmo neinformiranega poročanja na podlagi lastnih travm, skrbi ali prepričanj (neznanja) pisca. Moje mnenje je, da bo bolje za medijski prostor, če se še naprej pogovarjate s finančnimi vlagatelji, kot mentor podjetnikom in start-upom ter kot član različnih izbornih komisij start-up tekmovanj in vladnih posvetovalnih teles. Verjetno boste na teh področji naredili več dobrega oziroma koristnega, kot pa z vašim pisanjem.