Gospod Steinbuch, postavili ste se ob bok gospoda Tofa. Gotovo mislite, očitno upravičeno, da se vam zato ne bo nikoli nič hudega zgodilo in se boste lahko še dolgo prešerno smejali. Človek se lahko tudi upravičeno vpraša, ob čem le se boste smejali? Ob osebni sreči, prosperiteti svojega okolja, naroda, ...? In kako se boste smejali? Se boste režali, nasmihali, hihitali? Saj je vseeno. Ste neškodljiv in malo pomemben pisec kolumne v časopisu, ki bi lahko bil nekaj več, pa ni.