Vsak si izbira takšen poklic, življenje in okolje, v katerem misli, da bo najbolj uspel. Ljudje, ki so na trgu neuspešni, iščejo alternativo, to je demokratični socializem, v katerem ne odločata sposobnost in prilagodljivost trgu, temveč moralno izsiljevanje, omejevanje konkurence in še marsikaj drugega. A je kdo prepričan, da bi človek, ki se tako močno zavzema za demokratičen socializem, zadovoljil s povprečno ali marginalno vlogo v tem sistemu? Zagotovo da ne! In da se vse to potem konča v omejevanju pravic drugim je jasno. Ampak ko se omejuje pravice drugim, to več ne šteje, samo da niso omejene moje. Kakršen koli sistem izbereš, vedno je nekdo zgoraj, in drugi spodaj, eni so privilegirani, drugi so zatirani. Gre samo zato, da tisti, ki so v določenem sistemu neuspešni, to dojemajo kot kratenje pravic in zatiranje, in iščejo drug sistem, kjer bi bili enaki, v bistvu pa hočejo biti le enaki uspešnim, za tiste neuspešne pa jim ni dosti mar, ko so enkrat na vrhu. To je vsa resnica, druge ni, človeška narava je pač takšno kot je...