Tista cifra, ki jo vidiš v grafu je required yeid, oz. pričakovana donosnost. IN ni cena, za katero nekaj kupuješ. Gre za izpeljano enoto, ki se izračuna na poodlagi:

- Imenske vrednosti obveznice (Face value),
- Kuponske, oz. nazivne obrestne mere (pod grafom imaš Coupon Yield: 4,62%
- Časa od tega momenta do zapadlosti obveznice. V našem primeru je to še 9 let.
- Trenutne cene obveznice na borzi.

Preprosto povedano. Če je imenska vrednost obveznice 100, in je kuponska obrestna mera 5%, pomeni da bo investitor v desetih letih dobil povrnjenih svojih 100 plus še za 50 obresti. Se pravi je donosnost te investicije 50%

Če pa je kupil denimo to isto obveznico na trgu, in ne od izdajatelja, po neki NIŽJI ceni, reciva po 90 eno leto po izdaji te obveznice, potem bo v žep pospravil 100 kolikor je imenska vrednost obveznice in za 45 obresti (9*100*0,05). Vse skupaj torej 145. Tukaj pa je donosnost (145-90)/90=0,61=61%, vendar le v 9 letih (eno leto manj kot v prvem primeru. Da bi z 90€ vložka dobil na koncu povrnjenih 100 € + 45 skupnih obresti, bi morala bit letna obrestna mera 6,111%. IN to je ta Required yield, ki ga zgoraj prikazuje graf...

Nihče ne kupi obveznice po 6,8... jo pa kupi po 88 ali pa 85. In pri manj likvidnih obveznicah je problem da ti lahko ta zahtevan donos prileti pod oblajke z zelo malo prometa in z izjemo majhnimi vložki.