[mojateta]
> [COP]
> > [ahafne]
> > > [0129Pe2]
> > > To je hec?
> >
> > Jp...na ravni prostitutke, ki govori o ljubezni...
>
> Jp...čeprav, če dobro premisliš, ti bo prostitutka znala več povedati o ljubezni, etiki in morali (tudi v poslovnem svetu), kot pa je Kryžanovski izvedel na nedavnem vatikanskem seminarju o etiki in morali (v poslovnem svetu). Kar je razvidno tudi iz njegovega zapisa.


Ker te na vatikanske seanse verjetno še niso povabili, po tvojih besedah predvidevam, da si se izobraževal na vlačugarskih izobraževalnih tečajih, saj je očitno, da ti vedno stoji za tistim, kar poveš!

Draga teta!

Najprej se ti oproščam, ker ti že dolgo nisem pisal. Saj veš, takšni časi so, da je potrebno tudi delati, zato ti pišem šele sedaj. Priznam pa, da občasno kaj preberem, kar sem storil tudi danes, sem pa obenem neprevidno in na kratko, kot vidiš, nekaj pripomnil, kar pa te je ranilo globko v srce. Draga teta, ni bil moj namen, da prizadenem ravno tebe, skrbno in ljubečo teto. Res je, da se nikoli nisva videla, kajti nisi prišla niti na moj krst, niti na prvo obhajilo, zato res ne moreš vedeti, da sem v osnovni šoli na željo mame, očeta ne, hodil k verouku. Ker se tako spodobi in je običaj na vasi.

No, da te razveselim, na verouk imam kar lepe spomine. Manj lep spomin je sicer ta, da me je gospod župnik občasno vzel v naročje in me dodobra pretipal. Tudi moje sošolce, sošolk pač ne, kot sem izvedel leta kasneje, ko je bila proti njemu uvedena preiskava, vendar ustavljena zaradi zastaranja. A ne skrbi teta, nimam nobenih travm in ne močim postelje, saj dlje od otipavanja ni prišlo. Eden lepših spominov pa imam na seanso v Vatikanu, kamor sva s sošolcem bila povabljena v okviru veroučne skupine zadnjem letu osnovnega šolanja. Papež je častil v okviru novoletnega srečanja mladih, nekaj takega. Bilo je fajn, moram priznati. Da pa bi upravičili stroške, je Vatikan organiziral dnevna srečanja, kjer smo imeli seanse na katerih smo iskali boga. Ter etiko in moralo, seveda. Ja, pa papeža sem videl. Prejšnjega, Woytiylo. V baziliki Sv. Petra so ga v mimohodu prinesli na svečanih nosilih, odetega v škrlat in zlato. Sem mu veselo pomahal. Lepa seansa, moram priznati.

Res je, da so se moja in gospodova pota sčasoma razšla, vendar me je zelo prizadel tvoj stavek, da tam nisem bil in da so me izobraževale vlačuge. Mar niso tudi one božje služabnice, vredne usmiljenja in dobrote, v skladu z etičnimi in moralnimi načeli. Mar ne delujejo po menjalnem načelu, torej v okviru gospodarstva? Menim da ja, zato jih je potrebno obravnavati spoštljivo, tako kot vsakega delavca v gospodarskem procesu. Zagotovo bi tvoj vrhovni šef, v katerega še vedno tako močno veruješ, imel kaj povedati tudi na to temo. Saj veš, naj vrže kamen... itd.

Priznam pa, draga teta, da v navedenem menjalnem razmerju še nisem bil udeležen, za kar se ti tukaj opravičujem, res pa je tudi, da sem imel priliko poslušati nekaj na to temu od neposredne udeleženke, ki je znala povedati marsikaj o gospodih, ki čez dan predavajo etiko in moralo.

No, ko takole preberem pisanje meneđerja Kryžanovskega in njegovo hvalo Vatikanskemu seminarju o etiki in morali, si ne morem kaj, da ne bi pomislil na njegovega šefa, ki ga prinesejo v zlato in škrlat odetega, pa na mojega župnika, pa na rabote Vatikanske banke, pa na Zvon ena in dva, pa na dela zbranih udeležencev, pa na izjave delavke iz gospodarstva o teh udeležencih in tako naprej in tako nazaj. In si mislim... No, draga teta, saj si misliš, kaj si mislim.

Vidiš teta, če bi pa o etiki in morali v gospodarstvu razlagal recimo Akrapovič ali Boskarol ali še cel kup takih, vidiš, takrat si pa ne bi mislil tisto, kar veš da si mislim.

Tvoj nečak.

p.s.
Ker mi za birmo nisi še nič prinesla, bi te prosil za gorsko kolo. Avto že imam.