/13/...v zadnjem Kapitalu o Silventnosti II piše še iz drugega zornega kota, aktuar iz Zavarovalnice Maribor, ki je ravnokar povišala svoj osnovni kapital na 55.426.291,33 €, kar jo uvršča na 1.mesto med slovenskimi zavarovalnicami, zatem je AdriaticSlovenica d.d. z 40.338.758,14 €, pa Generali d.d. z 38.020.330,49 €, Zavarovalnica Triglav d.d. z 22.735,148 €, KD Življenje d.d. z 14.477.966,95 €, Zavarovalnica Tilia d.d. z 14.317.672,63 €, poleg tega pa je večina zavarovalnic izdala tudi podrejene obveznice z različnimi zapadlostmi, kot tudi njih imetniki...

Več razkritij naenkrat

Objavljeno v številki 523 z dne 19.06.2011

Solventnost II - ogledalo zavarovalnice mag. ALEŠ TOMAŽIN direktor aktuarske službe na Zavarovalnici Maribor

Vsestranski vpliv. Razprava o Direktivi Solventnost II (v nadaljevanju Direktiva) in o vpeljavi le-te v (po)zavarovalnice je zadnjih par let v zavarovalniškem sektorju del vsakdanjika. Direktiva na teoretičnem nivoju na novo opredeljuje same procese v zavarovalnicah. Nov način izračuna kapitalske zahteve temelji na tržno-konsistentnem vrednotenju tako sredstev kot obveznosti zavarovalnice na eni strani kot pripoznanju tveganj, katerim je zavarovalnica izpostavljena na drugi strani.
Samo izvajanje Direktive bo sicer imelo vsestranski vpliv:
- zavarovalnice zaposlujejo strokovnjake s področja upravljanja tveganja in ustanavljajo tako imenovane oddelke za kontrolo in upravljanje tveganj,
- posodabljajo informacijske rešitve in s tem povezane procese ter v poslovne odločitve uvajajo pristope, ki jih pogojuje Direktiva.
S pomočjo tako imenovanega tretjega stebra Direktive bodo lastniki zavarovalnic in morebitni investitorji deležni več in pogostejših razkritij ter informacij, nadzornik pa bo aktivno vključen v samo kontrolo, kot tudi preverjanje ustreznosti posameznih modelov, ki se bodo uporabljali za izračun (minimalnega) zahtevanega kapitala.

Dejavnosti vsake zavarovalnice. V sklopu procesa vpeljave Direktive se odvija kar nekaj dejavnosti, v katerih sodelujejo zavarovalnice:

* lokalne nadzorne institucije zbirajo in obdelujejo rezultate stres testov, katere morajo do sredine junija poslati evropskemu zavarovalnemu nadzornemu organu,
* tako imenovani drugi nivo zakonodaje (implementacijske mere oziroma izvedbeni ukrepi), ki natančneje pojasnjuje posamezne člene Direktive, se iz soban evropskega zavarovalnega nadzora seli v politične kroge, kjer naj bi ga do konca leta sprejeli,
* v strokovni pripravi na nivoju evropskega zavarovalnega nadzora je tretji nivo zakonodaje (izvedbeni tehnični standardi),
* na nivoju lokalne zakonodaje Ministrstvo za finance pripravlja nov Zakon o zavarovalništvu, pri čemer se preko Slovenskega zavarovalnega združenja podajajo pripombe in predlogi na osnutke zakona.

Direktiva kot takšna je zelo teoretično okolje, zato podobno kot mnoge druge birokratske rešitve določanja tržno-konsistentne vrednosti sredstev in obveznosti zavarovalnice vodi k naslednjim verjetnim scenarijem:

* tržno-konsistentno vrednost lahko definira napačno,
* lahko se vrednoti napačne postavke,
* spodbuja se goljufanje,
* pride lahko do nepredvidljivih posledic.

Največji projekt do sedaj. Po raznih analizah naj bi vpeljava Direktive za vsako zavarovalnico predstavljala največji projekt, ki so se ga kadarkoli lotile. Seveda je to povezano tudi s stroški, kjer se pojavljajo naslednji ocene:

* deset največjih zavarovalnic naj bi zapravilo več kot 100 mio EUR za vpeljavo Direktive (za nekatere je to samo strošek programske opreme),
* 50 % zavarovalnic naj bi zapravilo med 5 in 25 mio EUR.

Možni scenariji

Če povežemo izkušnje iz vpeljave Basla II v banke, so zelo verjetni spodnji scenariji:

* obstaja velika verjetnost, da se zavarovalnice preveč navežejo na zunanje svetovalce, kar vodi v poneumljanje, saj ob odhodu odide tudi know-how, ostanejo pa lepi modeli ter slabi delovni procesi,
* obstaja velika verjetnost, da vodilni pri svojem delu ne bodo spremenili navad v smislu upoštevanja rezultatov modelov.

Lobiranje za podaljšanje. Po trenutni veljavi bomo Direktivo začeli izvajati z 1. 11. 2012, pri čemer pa poteka močno lobiranje, da se ta datum prestavi kar se da naprej v prihodnost, saj, kot je zaslediti, imajo največji sistemi tudi največje težave.

Ostane dejstvo, da se ne moremo znebiti občutka, da evropski nadzor in odbor za mednarodne računovodske standarde tekmujeta, kdo bo postavil bolj teoretično okolje za izračun kapitala oziroma pripravo finančnih poročil zavarovalnice. Že danes je jasno, da je prvotna ideja, kjer bi obe organizaciji postavili enake teoretične temelje in s tem poenostavili poslovne procese v zavarovalnicah, padla v vodo.
www.revijakapital.co...olventnost