V POKOJ ŠE PRED 60. LETOM STAROSTI ?


V zadnjih nekaj mesecih smo priča dileme o potrebi zvišanja starostne meje upokojitve. Če upoštevamo dejstvo, da so že v lanskem letu za potrebe blagajne pokojninskega zavarovanja uspeli od prispevkov nabrati komaj 2/3 potrebnih sredstev, cela 1/3 pokojnin pa je izplačana s pomočjo "socialnih transferjev" (beri: v tujini najetih kreditov), je popolnoma jasno, da Bismarckov pokojninski sistem pri nas nikoli več ne bo pokrival potrebe vse večjega števila upokojencev. Sočasno nam oblast zagotavlja, da sta rast proizvodnje in izvoza dosegla že skoraj 2 %, kar ob realno vsaj 3 % inflaciji oz. razvrednotenju EUR-a še vedno pomeni nadaljevanje recesije oz. upadanja industrijske proizvodnje in izvoza. Potreba po mehanizaciji in robotizaciji proizvodnje pa bo v nekaj naslednjih letih, nenehno zmanjševala število zaposlenih.

Vodilni slovenski ekonomisti pa nas dodatno zavajajo z drugo lažno dilemo o tem kaj naj bi država prioritetno storila: s tujimi krediti sanirala kreditni krč slovenskih bank ali direktno investirala v proizvodnjo, ki naj bi povzdignila dodano vrednost svojih izdelkov. Laž te dileme pa je v tem, da je rast dodane vrednosti možno povzdigniti izključno s pri nas desetletja zanemarjenim razvojem, izboljševanjem obstoječih izdelkov, racionalizacijo in pocenitvijo proizvodnih postopkov in dolgoletnim vlaganjem v fundamentalni in globalni razvoj. Doseg navedenega pa je proces, ki bo moral potekati več naslednjih let kar ob relativno nizki usposobljenosti strankarsko določanih vodilnih kadrov slovenskega gospodarstva, nikakor ne bo možno - sicer bi se že danes nahajali v bistveno boljši situaciji.

Načrtovanje podaljšanja starostne meje za upokojitev - kot ene od rešitev izhoda iz krize - je čista blodnja le navideznih strokovnjakov, ki se jim očitno niti ne "sanja" v kakšni pošastni situaciji se po vprašanju možnosti dviga dodane vrednosti slovenska industrijska proizvodnja dejansko nahaja.

Jasno je torej, da z ukrepi, ki nam jih narekujejo "strokovnjaki" iz EU, za Slovenijo rešitve ni. Do naglega izhoda iz krize povzročene s prehitrim prehodom ekstenzivno naravnanega real - socialističnega gospodarstva v dejansko najbolj grobo obliko primitivnega in nedemokratičnega kapitalizma, zanesljivo ne more priti. Sočasno pa, naši strokovnjaki in politiki ne premorejo nikakršnih novih predlogov ali idej čeprav je jasno, da so se brez novih in drznih rešitev že pričela dolga, obubožana, socialno eksplozivna, nasilna in v celoti negotova desetletja v katerih bo uničeno dobesedno vse kar so ustvarjale generacije naših prednikov. Ostali nam bodo le pošastni mednarodni dolgovi žrtvovani na oltarju pomanjkanja dejansko potrebnega znanja.

Že ob koncu januarja sem naše ekonomiste in zlasti politike začel seznanjati z dokaj drzno idejo po kateri je pri nas v ca. 6 letih možno nadomestiti Bismarckov pokojninski sistem z veliko trdnejšim, dolgoročnejšim in boljšim sistemom, ki bi povzročil neverjeten gospodarski napredek celotne Slovenije. Konkretno, ob investiciji potrebni le v prvih dveh letih in sicer v višini, ki nebi presegla 50% predvidenih vlaganj v novo TEŠ elektrarno, bi po šestem letu izvajanja projekta v vsakem naslednjem letu v blagajno ZPIZ lahko nakazali potrebnih ca. 4,6 milijarde EUR! Pri vseh redno zaposlenih pa bi popolnoma ukinili prispevke za pokojninsko zavarovanje, odhod v pokoj pa bi bil možen že pred 60. letom starosti.

Strokovnega, ekonomskega ali političnega odziva ali komentarja ni - in celo po javni objavi mojega članka "Bismarck je mrtev" o zadevni problematiki, ki ga najdete tudi na moji spletni strani www.izumi.si ni nobenih ugovorov ali komentarjev. Pričakoval sem vsaj kritike, toda tudi teh ni in vse kaže, da so vodilni politiki in ekonomisti Slovenije že zdavnaj "vrgli puško v koruzo" in samo še čakajo na naslednje (imperialistično naravnane) "direktive" velikih držav EU, ki nam bodo odvzele še zadnje atribute ekonomske suverenosti za katere smo se pred dvema desetletjema prizadevali. In skoraj vsi, levi in desni to danes pozabljajo, saj jim očitno gre le za stolčke, denar in lokalno oblast kar jasno dokazujejo z izrazito hlapčevskim odnosom do EU, ki je slabši kot je bil nekoč do Dunaja in neprimerljivo slabši kot so ga naši politiki nekoč imeli do Beograda.


V. Markovič, Ljubljana

PS. To objavljam na forumu, saj ni tega sestava Finance nočejo objaviti !