Pusti, tu ne moreš zmagati. FQ je nekaj, čemur se strokovno reče "metrika". Njihov namen je, da meneđeri onanirajo na njih, raja pa jih izigrava.

Za ocenjevanje programerskega dela, naprimer, so izumili že kup metrik.

Najprej so merili število vrstic. Rezultat: Ogromno praznih vrstic.

Potem so merili število nepraznih vrstic. Rezultat: Ogromno vrstic, ki niso delale nič.

Potem se merili tkzv "funkcijske točke". Rezultat: Napihnjeni programi, ki so ogromno stvari počeli po nepotrebnem, npr pisali programe na disk (ena funkcijska točka), jih prebrali z diska (ena funkcijska točka), pa spet zapisali, pa nekajkrat prebrali in na koncu pozabili (ena funkcijska točka). Funkcijske točke so bile v modi konec prejšnjega stoletja in to so bili časi, ko so se mašine bolj sesuvale kot delale.

Potem so rekli "dovolj je tega sesuvanja in nepotrebnega napihovanja programov, dajmo se raje skoncentrirat na kvaliteto". In so merili število bugov. Rezulat: Nihče ni delal nič, da ne bi delal napak.

Potem so merili število odkritih bugov. Rezultat: Programerji so se dogovorili s testerji, da so zanalašč delali napake, testerji so jih odkrivali, stimulacijo pa so si razdelili.

To je bil zadnji poskus, za katerega vem. Prepričan sem, da si bodo v bližnji prihodnosti izmislili še kako brihtno metriko.


Na splošno velja, da je intelektualno delo nemogoče meriti. V metriki bi moralo namreč biti vsebovano vse znanje s področja, ki ga meri, kar pa je nemogoče, pa še smisla nima. Najbolj kruto se je to pokazalo pri merjenju učinkovitosti javnega zdravstva v Veliki Britaniji s pomočjo točkovanja. Sistem si je izmislil nek matematik iz Rand korporacije, ki se je prej ukvarjal z optimizacijo števila žrtev na glede uporabljene megatone, najela pa ga je Margaret Thatcher. Po tem sistemu so med drugim čakalne vrste prinašale negativne rezultate. Angleški zdravstveni delavci so zelo hitro iznašli protistrup: Hitre, lažje primere so vzeli naprej, težje pa pustili čakati. Vrste so tako se skrajšale, poleg tega pa je precej težjih primerov med čakanjem pobrala Matilda. In še en posladek za forumsko "pri nas pa" brigado: Slovenski javni zdravstveni sistem je kopija Britanskega.

[mataj]
Na splošno velja, da je intelektualno delo nemogoče meriti.

Intelektualno delo je možno plačati, ne da bi ga prej sploh poskušal meriti. Sklene se pogodba za projekt. Če imaš na voljo več kandidatov, ki bi opravili projekt, jim ponudiš relativno nizek honorar, če pa imaš samo enega kandidata in delo mora biti opravljeno, je honorar visok.

Najbolj kruto se je to pokazalo pri merjenju učinkovitosti javnega zdravstva v Veliki Britaniji s pomočjo točkovanja.

Podobne pogodbe bi se lahko sestavljale vsak mesec tudi za zdravnike in medicinske sestre.

Saj vem, zamisel je utopična. Ljudje ne marajo takšnih zaposlitev, kjer je vsak mesec drugačna plača.