Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Varuh konkurence v vojno proti IT-kartelu
Strani: 1 2
sporočil: 1.033
Za izgubo IT denarja v JU je neprimerno bolj, kot morebitni
kartelni dogovori IT ponudnikov, kriva nezadostna strokovna
podkovanost IT "strokovnjakov" v JU.
sporočil: 48.253
Tole z blagovnimi znamkami je pa bedno (podobno z avti).
Imas ze bazo Oracle, kdo ti bo prodal nadgradnjo. IBM?
V tehnologiji je pac tako, da hoces-noces tisti, ki prvi instalira svojo resitev, dobi prednost.
Predvsem bi morali biti razpisi urejeni tako da bi lahko doloceno *znamko* ponudilo vec ponudnikov.
Ce ima policija same canone, in specialno opremo za njih je pac smiselno da se 10 naslednjih fotoaparatov kupi od canona. To pa ne pomeni, da jih sme ponuditi samo ena firma, jebelacesta!
Imas ze bazo Oracle, kdo ti bo prodal nadgradnjo. IBM?
V tehnologiji je pac tako, da hoces-noces tisti, ki prvi instalira svojo resitev, dobi prednost.
Predvsem bi morali biti razpisi urejeni tako da bi lahko doloceno *znamko* ponudilo vec ponudnikov.
Ce ima policija same canone, in specialno opremo za njih je pac smiselno da se 10 naslednjih fotoaparatov kupi od canona. To pa ne pomeni, da jih sme ponuditi samo ena firma, jebelacesta!
sporočil: 4.080
Tile razpisi so velikokrat prav bedni.
Včasih res nočejo zapisati blagovne znamke, potem pa napišejo, kako mora izgledati škatla in skoraj v centimetrih, kje mora imeti katere priključke. Seveda temu potem ustreza samo en izdelek.
Nekoč je bil pa v enem razpisu pogoj, da mora ponudnik imeti direktno sklenjeno pogodbo z proizvajalcem. Zanimivo, da je naše podjetje pa kar direktno proizvajalec take opreme. Potem smo morali pa iskati posrednika s katerim bi imeli direktno pogodbo. :-)
Seveda zato, ker je bilo v razpisu predvideno, da bo proizvajalec tuj, ponudnik pa domač (morda tudi že vnaprej določen).
Včasih res nočejo zapisati blagovne znamke, potem pa napišejo, kako mora izgledati škatla in skoraj v centimetrih, kje mora imeti katere priključke. Seveda temu potem ustreza samo en izdelek.
Nekoč je bil pa v enem razpisu pogoj, da mora ponudnik imeti direktno sklenjeno pogodbo z proizvajalcem. Zanimivo, da je naše podjetje pa kar direktno proizvajalec take opreme. Potem smo morali pa iskati posrednika s katerim bi imeli direktno pogodbo. :-)
Seveda zato, ker je bilo v razpisu predvideno, da bo proizvajalec tuj, ponudnik pa domač (morda tudi že vnaprej določen).
sporočil: 1.666
Hehehe .... se spomnim enega odpiranja ponudbe ...
ponudniki: Intertrade ITS, IBM Slovenija, mislim da tudi: SNT in SRC.SI. Se je zgodla ena tehnična napaka ... eden izmed ponudnikov, je po pomoti v kuverto vložil tudi konkurenčne ponudbe .... to je bil štos.
Meddkartelno dogovrjanje je in to vedo vsi.
ponudniki: Intertrade ITS, IBM Slovenija, mislim da tudi: SNT in SRC.SI. Se je zgodla ena tehnična napaka ... eden izmed ponudnikov, je po pomoti v kuverto vložil tudi konkurenčne ponudbe .... to je bil štos.
Meddkartelno dogovrjanje je in to vedo vsi.
sporočil: 720
Takoj po aferi Sigma so vsi dobavitelji morali znižati vzdrževalne
pogodbe za 20%. Zanimivo je to da noben ni propadel? Le kam je
romalo teh 20% ??
sporočil: 632
Pri IT tehnologijah si generalno vezan na določene firme.
Mocrosoft je kompatibilen edino z Microsoftom, IBM mainframe operativni sistem je kompatibilen edino z IBM opremo, Oracle tudi. Torej če imaš nekaj od Oracla, je edino smiselno z tem nadaljevati. Druga zgodba so "domači" ponudniki , recimo SRC. Ta pobere skoraj vsa naročila v javni upravi , tudi ko za to ni primeren.
Mocrosoft je kompatibilen edino z Microsoftom, IBM mainframe operativni sistem je kompatibilen edino z IBM opremo, Oracle tudi. Torej če imaš nekaj od Oracla, je edino smiselno z tem nadaljevati. Druga zgodba so "domači" ponudniki , recimo SRC. Ta pobere skoraj vsa naročila v javni upravi , tudi ko za to ni primeren.
sporočil: 1.616
Aleluja... kaj ste pa čakali 20 let. IT stortitve so pri nas
astronomsko drage in sramotno nekvalitetne. Če pa še dodamo, da je
pretežni del teh svetih krav samo posrenikov za predelane tuje
rešitve, pa je še huje. Prodajo vam infrastrukturo in na njo potem
prilepijo neke sklanfane kao njihove rešitve. Razmerje cen z
nekaterimi sosedi doseže tudi 4:1
sporočil: 19
Mislim, da cene niso niti toliko visoke, kot je problem
dogovarjanja in skupnih ponudb, torej vnaprejšnjih dogovorov kdo bo
dobil kateri posel. Veliki (SRC, S&T in podobni) poberejo vse.
Ostalim ostanejo le drobtinice. Kako preživeti, vlagati v lastno
izobraževanje in razvoj...? Ukinimo (uničimo) vsa IT podjetja pa
bomo na nivoju fraufciger industrije. Mislim, da to nikakor ni
rešitev.
sporočil: 7.327
Yep, na javnih razpisi je precej dogovarjanja med ponudniki (več,
kot pa med naročniki in ponudniki). Na prst bi rekel okoli 30-50%
vseh razpisov. Številčno. Zneskovno pa bliže 70-80%.
sporočil: 2.903
Šoltes se v vsej svoji karieri državnega regulatorja ne spomni niti ene razveze naročnika od dobavitelja IT-opreme oziroma storitev.Jaz pa poznam primer. Iz državne uprave.
sporočil: 758
Problem je, da kupiš poceni avto pa ne vprašaš (ali zahtevaš),
koliko te bo stalo vzdrževanje, npr. v naslednjih 10 letih.
Zgodba se ponavlja (namerno!!) od operacijskih miz dalje na vseh področjih. Ali se je kdo vprašal, zakaj ima pediatrična klinika najdražjo fasado ?? In zakaj je najdražja ??
Stroški lastništva - nepoznan pojem !!
Zgodba se ponavlja (namerno!!) od operacijskih miz dalje na vseh področjih. Ali se je kdo vprašal, zakaj ima pediatrična klinika najdražjo fasado ?? In zakaj je najdražja ??
Stroški lastništva - nepoznan pojem !!
sporočil: 271
Problem je tudi, kot je že nekdo omenil, nekvaliteta. Vsa energija
gre v to, da se posel dobi, tu se potalajo mastni zneski tistim, ki
so posel zrihtali in raznim vpletenim.
Od tega kar še ostane je seveda potrebno potegnit še dobiček ven, na koncu ostane za sam razvoj izredno malo. Podobno kot pri gradbenikih, te izjemno drage razpise na koncu naredijo kaki podizvajalci ali celo študenti za 10-20% cene, vse ostalo pa izpuhti.
In na koncu imamo ceste, ki jih je treba skoz obnavljati, v našem primeru programe.
Od tega kar še ostane je seveda potrebno potegnit še dobiček ven, na koncu ostane za sam razvoj izredno malo. Podobno kot pri gradbenikih, te izjemno drage razpise na koncu naredijo kaki podizvajalci ali celo študenti za 10-20% cene, vse ostalo pa izpuhti.
In na koncu imamo ceste, ki jih je treba skoz obnavljati, v našem primeru programe.
sporočil: 18
NOVINARSKE VLAČUGE
Ni naša naloga dajati ljudem, kar oni hočejo; mi odločamo, kaj naj dobijo.
Nekdanji predsednik CBS News, Richard Salant
Ena od najbolje varovanih skrivnosti je stopnja nadzora nad globalnim pretokom informacij, za katerega skrbi peščica medijskih konglomeratov, ki vsi po vrsti sodelujejo v delu skupine Bilderberg. Oni odločajo, kaj bomo videli na televiziji, poslušali po radiu in brali v časopisih, revijah, knjigah in na internetu.
Povezava: www.bilderberg.org
Ni naša naloga dajati ljudem, kar oni hočejo; mi odločamo, kaj naj dobijo.
Nekdanji predsednik CBS News, Richard Salant
Ena od najbolje varovanih skrivnosti je stopnja nadzora nad globalnim pretokom informacij, za katerega skrbi peščica medijskih konglomeratov, ki vsi po vrsti sodelujejo v delu skupine Bilderberg. Oni odločajo, kaj bomo videli na televiziji, poslušali po radiu in brali v časopisih, revijah, knjigah in na internetu.
Povezava: www.bilderberg.org
sporočil: 1.269
Hm, kaj pa platform independenci?
Če imaš/sam napišeš java aplikacijo, ki uporablja Oracle DB, zakaj taista aplikacija ne bi mogla uporabljati tudi DB2?
Mislim, da je tu največji problem znanje na strani kupcev. Če ima kupec zaposlenega strokovnjaka za Oracle mu je verjetno ceneje kupiti bazo Oracle. Veliki strokovnjak za Oracle je lahko skoraj čista ničla pri DB2, še posebej, če je le ta instalirana na npr IBM mainframe-u ali na OS400. Že npr. Oracle na Win se razlikuje od Oracle na unix-u.
Največji problem je v tem, da bi JU morala imeti za pokrivanje tako širokega spektra veliko specializiranih znanj (veliko rač osebja ali pa vse out-sourcati).
V analogiji s ponudniki avtomobilov bi se reklo naj JU nima svojih servisnih delavnic, temveč naj HW&SW servisira pri pooblaščenih serviserjih. Tu pa nastane težava integracije, če je aplikacija od enega ponudnika, baza pa od drugega. To bi pomenilo da, motor avtomobila vozite na en servis, menjalnik pa na drugega. Ko vam avto cuka pa se oba izgovarjata eden na drugega in nihče ne popravi. Za preložitev tovora (podatki) v drug avto pa morata motor in menjalnik delovati.
Če imaš/sam napišeš java aplikacijo, ki uporablja Oracle DB, zakaj taista aplikacija ne bi mogla uporabljati tudi DB2?
Mislim, da je tu največji problem znanje na strani kupcev. Če ima kupec zaposlenega strokovnjaka za Oracle mu je verjetno ceneje kupiti bazo Oracle. Veliki strokovnjak za Oracle je lahko skoraj čista ničla pri DB2, še posebej, če je le ta instalirana na npr IBM mainframe-u ali na OS400. Že npr. Oracle na Win se razlikuje od Oracle na unix-u.
Največji problem je v tem, da bi JU morala imeti za pokrivanje tako širokega spektra veliko specializiranih znanj (veliko rač osebja ali pa vse out-sourcati).
V analogiji s ponudniki avtomobilov bi se reklo naj JU nima svojih servisnih delavnic, temveč naj HW&SW servisira pri pooblaščenih serviserjih. Tu pa nastane težava integracije, če je aplikacija od enega ponudnika, baza pa od drugega. To bi pomenilo da, motor avtomobila vozite na en servis, menjalnik pa na drugega. Ko vam avto cuka pa se oba izgovarjata eden na drugega in nihče ne popravi. Za preložitev tovora (podatki) v drug avto pa morata motor in menjalnik delovati.
sporočil: 471
Skrajni čas, da si nekdo upa vsaj omenit to kartelno IT bando
!!!
Slavceva ima toliko masla na glavi, da bi jo lahko mirne volje dali mal na hladno...
Slavceva ima toliko masla na glavi, da bi jo lahko mirne volje dali mal na hladno...
sporočil: 1.675
[vrocpes]- ker je edina skupna točka sql92, ki je precej skop, čim delaš kaj resnega prej ko slej uporabiš proprietary funkcije
Hm, kaj pa platform independenci?
Če imaš/sam napišeš java aplikacijo, ki uporablja Oracle DB, zakaj taista aplikacija ne bi mogla uporabljati tudi DB2?
- DB2 je ime za družino produktov, obstaja DB2 za Hosta in DB2 UDB, ki sta precej različna produkta, že tu je problem s prenosljivostjo
- DB2 ima (no, vsaj nekaj let nazaj je bilo tako) omejitev dolžin imen stolpcev precej kratko, če na to nisi računal, ko si bazo delal, si frdaman
Baza je hudičevo kompleksna reč in vsak, ki misli, da lahko implementira neodvisen, prenosljiv DAL, z bazami resno ni nikoli delal. Žal.
sporočil: 20
Res je, da so javni razpisi že v naprej dogovorjeni, sam če jim pa
uspe ta legla razbit... Ala jim vera!!!
sporočil: 13
Problem javnega naročanja v Slo je, da se vedno gleda samo cena na
ponudbi. Nikogar pa ne zanima cena vzdrževanja, administracije, itd
(TCO). JU bi zelo pocenila vse skupaj, če bi z enim dobaviteljem HW
in enim SW sklenila dolgoročno pogodbo. Multinacionalke take
pogodbe imajo in ni važno pri katerem ponudniku kupijo opremo, cene
so take, da jih lahko drugi naročniki samo sanjajo. S tem bi
izločili kartelno dogovarjanje med ponudniki in zelo pocenili
uporabo in vzdrževanje. Skrajšali bi se tudi časi pri odpravljanju
napak, ker se ne bi dalo zvračati krivde na druge udeležence v
poslu.
sporočil: 1.269
Točno tako. A vendar so aplikacije za iste namene kot sedaj, delale
z DB2 še predno so se pojavili Oracle, MS SQL, ...
Se pa popolnoma strinjava, da zamenjati SW infrastrukturo ne pomeni enako kot menjava avtomobila (kjer so osnovne komande po številu močno omejene in pri vsakem modelu na istem mestu). Bolj je podobna menjavi letala za podmornico.
Se pa popolnoma strinjava, da zamenjati SW infrastrukturo ne pomeni enako kot menjava avtomobila (kjer so osnovne komande po številu močno omejene in pri vsakem modelu na istem mestu). Bolj je podobna menjavi letala za podmornico.
sporočil: 17.846
[vrocpes]Zato tisti, ki tako lahkotno pišejo o zamenjavi dejansko blebečejo.
Točno tako. A vendar so aplikacije za iste namene kot sedaj, delale z DB2 še predno so se pojavili Oracle, MS SQL, ...
Se pa popolnoma strinjava, da zamenjati SW infrastrukturo ne pomeni enako kot menjava avtomobila (kjer so osnovne komande po številu močno omejene in pri vsakem modelu na istem mestu). Bolj je podobna menjavi letala za podmornico.
sporočil: 137
[vrocpes]To bo bolj težko, ker se je Oracle 2 (prva verzija Oraclovega DBMS, zgleda gre za star marketinški trik) pojavil 4 leta pred DB2. MS SQL Server je pa res relativen novinec.
Točno tako. A vendar so aplikacije za iste namene kot sedaj, delale z DB2 še predno so se pojavili Oracle, MS SQL, ...
sporočil: 3.316
Veliki modri je imel DBMSe ze davno pred Oraclom. Samo da so tekli
izkljucno na mainframeju ter bili dosegljivi le redko komu.
sporočil: 3.316
[0219K21]Nekateri pac domnevajo, da je prenova informacijskega sistema isto, kot zamenjava Nokijinega telefona z iPhone.
> [vrocpes]
> Točno tako. A vendar so aplikacije za iste namene kot sedaj, delale z DB2 še predno so se pojavili Oracle, MS SQL, ...
>
> Se pa popolnoma strinjava, da zamenjati SW infrastrukturo ne pomeni enako kot menjava avtomobila (kjer so osnovne komande po številu močno omejene in pri vsakem modelu na istem mestu). Bolj je podobna menjavi letala za podmornico.
Zato tisti, ki tako lahkotno pišejo o zamenjavi dejansko blebečejo.
Je pa tako, da ce je stari sistem izredno neucinkovit in drag, gre vseeno razmisliti o celoviti prenovi vkljucno z menjavo vendorjev in tehnoloskih platform. Treba je napraviti cost/benenefit analizo. Noben sistem namrec ni nezamenljiv.
sporočil: 2.998
Zanimivo, da Finance ne objavijo zneska ki ga država plačuje
Microsoftu, ki je višji od vseh navedenih .... Najbrž zato, ker je
Microsoft velik naročnik reklam. Toliko za verodostojnost Financ in
svobodo tiska v tej državi.
sporočil: 137
[srok42]Vsi razpisi, kar sem jih videl, so vključevali 1-3 let vzdrževanja. TCO je pa en tak zahrbten pojem, ker se da notri naračunati vraga in pol, tudi če je "že plačano" (če je pa interes obraten, se pa z istim argumentom briše stroške). Sploh kadar se dela predračune - pri analizi za nazaj še nekako gre...
Problem javnega naročanja v Slo je, da se vedno gleda samo cena na ponudbi. Nikogar pa ne zanima cena vzdrževanja, administracije, itd (TCO).
[srok42]Podobno bi JU zelo pocenila stroške zgradb, če bi z enim nizkograditeljem in enim visokograditeljem sklenila dolgoročno pogodbo. Recimo SCT in Vegrad. Pri ITju bo malo problem, ali naj SW del dobi Microsoft ali Ultra. O tem, ali je SRC HW ali SW bomo pa verjetno odločali na referendumu.
JU bi zelo pocenila vse skupaj, če bi z enim dobaviteljem HW in enim SW sklenila dolgoročno pogodbo.
sporočil: 137
[s56iua]To so bili DBMS in ne RDBMS. Ena črka, ampak hudičevo pomembna. Poleg tega tista generacija ni imela nikakršne standardizacije in posledično ni bilo govora o kakšnih menjavah dobaviteljev.
Veliki modri je imel DBMSe ze davno pred Oraclom. Samo da so tekli izkljucno na mainframeju ter bili dosegljivi le redko komu.
sporočil: 1.675
Zadnja sprememba: anon-124681 29.03.2010 12:36
[bostjando]Ko je Oracle prišel na trg (leta 1977), so bile zelo razširjene hierarhične zbirke podatkov. To je razlog, da ima Oralce že od zelo zgodnjih verzij CONNECT BY stavek.
To so bili DBMS in ne RDBMS. Ena črka, ampak hudičevo pomembna. Poleg tega tista generacija ni imela nikakršne standardizacije in posledično ni bilo govora o kakšnih menjavah dobaviteljev.
Edit: hecno je, kako danes nadebudneži, ki ne štekajo pomembnosti R v RDBMS prisegajo na nerelacijske zbirke podatkov (Couch Db, MongoDB in podobno).
sporočil: 5.314
[goldenmind]Tako je ! In potem se tukaj nekaj menijo o korupciji, pa reveži ne vedo, da ima nad vsemi razpisi v Sloveniji roko skupina Bildenberg.
NOVINARSKE VLAČUGE
Ni naša naloga dajati ljudem, kar oni hočejo; mi odločamo, kaj naj dobijo.
Nekdanji predsednik CBS News, Richard Salant
Ena od najbolje varovanih skrivnosti je stopnja nadzora nad globalnim pretokom informacij, za katerega skrbi peščica medijskih konglomeratov, ki vsi po vrsti sodelujejo v delu skupine Bilderberg. Oni odločajo, kaj bomo videli na televiziji, poslušali po radiu in brali v časopisih, revijah, knjigah in na internetu.
Povezava: www.bilderberg.org
sporočil: 180
Računsko sodišče se je s takimi in podobnimi izzivi že večkrat
srečalo. Pri tem je predvsem poudarjalo potrebo po zavedanju o
odgovornosti vodstva, ki zajema vodenje, organizacijske strukture
in procese, ki zagotavljajo, da informacijska tehnologija
organizacije vzdržuje in nadgrajuje njene strateške in izvedbene
cilje. Odgovornost vodstva organizacije nikakor ne izključuje
odgovornosti vodstva področja informacijske tehnologije, da
dosledno izvaja aktivnosti in ukrepe za celovito upravljanje z
informacijsko tehnologijo. Pri tem je vodstvu IT v pomoč lahko
katera izmed metodologij za upravljanje. Kot primer lahko navedemo
okvir CobiT, ki opredeljuje dejavnosti IT v okviru splošnega
procesnega modela znotraj štirih domen načrtovanja, vzpostavitve,
izvajanja in spremljanja. Po tej metodologiji računsko sodišče tudi
presoja učinkovitost delovanja IT revidiranih uporabnikov javnih
sredstev. Ob upoštevanju vsaj osnovnih načel te (ali katere druge
sorodne metodologije za upravljanje) se težave, ki jih pogosto
zasledimo ne bi smele manifestirati na način, ki bi zahteval
zaobidenje osnovnih načel javnega naročanja. Ob ustreznem in
predvsem pravočasnem in dovolj širokem načrtovanju, pravočasnih in
odprtih postopkih nabave in vpeljave ter predvsem dobrem izvajanju
in podpori, se organizaciji - uporabniku javnih sredstev - ne sme
zgoditi, da postane tako odvisen od posameznega zunanjega izvajalca
storitev, da brez njegove pomoči ne more več opravljati svojih
osnovnih poslovnih funkcij. To ni nedopustno le zaradi načel
javnega naročanja ampak predvsem zaradi neodvisnosti, in
integritete delovanja organizacije, ki se financira iz javnih
sredstev.
Strani: 1 2