Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: Bi podpisali?
Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...
sporočil: 17.846
Zares je merodajno mnenje strokovnjakov iz tega področja.
Na eni strani zagotovo potrebujemo obnovljiv vir električne energije, na drugi strani vsak vir energije (zares transformator ene oblike energije v drugo, tukaj v električno) posega v prostor. Temu rečemo tudi napredek.
Prava dilema je ali je poseg v tamkajšnji prostor opravičljiv za to, da se zadovoljijo določene gospodarske potrebe.
Drugimi besedami, potrebno je na tehtnico dati dve nasprotujoči si stališči pri čemer je eno mogoče zanesljivo opredeliti v denarju (kaj in koliko dobimo, če postavimo elektrarno), drugega pa dosti težje, saj naravovarstveniki pogosto operirajo s bolj ali manj filozofskimi stališči o "neprecenljivosti" narave. "Neprecenljivost" pa včasih pomeni le to, da je kaj dražje, toda ne neskončno drago.
Kakšen pa je zares poseg v prostor ene vetrne elektrarne?
Najprej povejmo, da je veterna elektrarna ena izmed tistih zvrst elektrarn, ki na fizikalen način pretvarja kinetično energijo gibajočega se zraka (veter) v električno energijo. Če je poseg v prostor, je torej poseg v tisti prostor v katerem se ta zrak premika.
To je navadno pač na določeni višini, zrak zajema naprava podobna veternici, s tremi kraki, ki se potlej zaradi pretoka zraka enakomerno obračajo, obračanje se prenaša prek kolesja in zobnikov na ustrezne naprave, ki proizvajajo električno energijo.
Sam postopek zajemanja zraka le-ta nekoliko upočasni (pač, energetska bilanca mora biti izenačena), a ne pomembno. Veter piha in pred in za obračajočimi se krili.
Kje so vplivi na okolje?
V fazi izgradnje vetrnega polja je daleč največji vpliv gradbene mehanizacije, delavcev, vnosa materijala, ki ga prej tam ni bilo in odvoza tistega materijala, ki ga je morebiti bilo potrebno izkopati. Toda navadno so veterna polja po izgradnji dokaj dobro vklopljena v naravo.
Samo obratovanje pa ne povzroča škodljivih izpustov, saj se zajema le zrak in se zrak v skoraj nespremenjeni obliki "spusti naprej". Toda, zrak se pri tem premeša.
Mešanje zraka, ter zlasti hitro premikanje vrha krila povzroča določen nivo hrupa.
Poleg hrupa, v zraku so tudi ptice, ki tudi lahko postanejo žrtve.
Če, torej, ocenjujemo vpliv na okolje, se moramo nujno omejiti le na škodo, ki jo veterna elektrarna povzroča okolju.
In to je točno tista škoda, ki pa jo je mogoče denarno opredeliti in dati na drugo stran tehtnice.
Vsaka uničena štorklja = X EUR, uničena lastovka = Y EUR, itn, po seznamu. Seznam zaščitenih vrst ptic je na voljo na Internetu in je edino prav, da veterno polje pač kot "strošek" vključi tudi odškodnino za vsako pobito ptico.
Toda, kakopak, zakonodajalec mora dati dovoljenje za to, da je to veterno polje izvzeto od kazenske odgovornosti za pobijanje (zaščitenih) ptic.
Kar zadeva sam hrup, ta je bolj predstavlja nelagodje kot da bi povzročal neposredno škodo.
Kar zadeva pa "krajinsko veduto", to je še najmanj verodostojen argument zakaj človek ne živi v prazgodovini med mamuti in bizoni, ampak se piše leto 2007, kjer je napredek nuja, strinjam pa se, da ne za vsako ceno in ne mimo vseh pozitivnih predpisov.
Jaz verodostojnih argumentov na citirani spletni strani ne vidim, pač pa, žal, le splošne ocene o škodljivosti in potrebi po ohranjanju narave (ne pa tudi kaj po vsebini naj bi ta besedna zveza pomenila in kako to veterna elektrarna uničuje to naravo). Vidim pa nekaj dokaj zvenečih imen, ki so podpisniki te peticije, ki mi dajo misliti, da le vedo kaj počno.
Osebno sem na 50-50 in bi pred dokončnim ja ali ne želel prebrati še kakšno podrobno študijo o tem kaj se s veternim poljem konkretno pridobi in kakšni so konkretni predvideni učinki na okolje.
Na eni strani zagotovo potrebujemo obnovljiv vir električne energije, na drugi strani vsak vir energije (zares transformator ene oblike energije v drugo, tukaj v električno) posega v prostor. Temu rečemo tudi napredek.
Prava dilema je ali je poseg v tamkajšnji prostor opravičljiv za to, da se zadovoljijo določene gospodarske potrebe.
Drugimi besedami, potrebno je na tehtnico dati dve nasprotujoči si stališči pri čemer je eno mogoče zanesljivo opredeliti v denarju (kaj in koliko dobimo, če postavimo elektrarno), drugega pa dosti težje, saj naravovarstveniki pogosto operirajo s bolj ali manj filozofskimi stališči o "neprecenljivosti" narave. "Neprecenljivost" pa včasih pomeni le to, da je kaj dražje, toda ne neskončno drago.
Kakšen pa je zares poseg v prostor ene vetrne elektrarne?
Najprej povejmo, da je veterna elektrarna ena izmed tistih zvrst elektrarn, ki na fizikalen način pretvarja kinetično energijo gibajočega se zraka (veter) v električno energijo. Če je poseg v prostor, je torej poseg v tisti prostor v katerem se ta zrak premika.
To je navadno pač na določeni višini, zrak zajema naprava podobna veternici, s tremi kraki, ki se potlej zaradi pretoka zraka enakomerno obračajo, obračanje se prenaša prek kolesja in zobnikov na ustrezne naprave, ki proizvajajo električno energijo.
Sam postopek zajemanja zraka le-ta nekoliko upočasni (pač, energetska bilanca mora biti izenačena), a ne pomembno. Veter piha in pred in za obračajočimi se krili.
Kje so vplivi na okolje?
V fazi izgradnje vetrnega polja je daleč največji vpliv gradbene mehanizacije, delavcev, vnosa materijala, ki ga prej tam ni bilo in odvoza tistega materijala, ki ga je morebiti bilo potrebno izkopati. Toda navadno so veterna polja po izgradnji dokaj dobro vklopljena v naravo.
Samo obratovanje pa ne povzroča škodljivih izpustov, saj se zajema le zrak in se zrak v skoraj nespremenjeni obliki "spusti naprej". Toda, zrak se pri tem premeša.
Mešanje zraka, ter zlasti hitro premikanje vrha krila povzroča določen nivo hrupa.
Poleg hrupa, v zraku so tudi ptice, ki tudi lahko postanejo žrtve.
Če, torej, ocenjujemo vpliv na okolje, se moramo nujno omejiti le na škodo, ki jo veterna elektrarna povzroča okolju.
In to je točno tista škoda, ki pa jo je mogoče denarno opredeliti in dati na drugo stran tehtnice.
Vsaka uničena štorklja = X EUR, uničena lastovka = Y EUR, itn, po seznamu. Seznam zaščitenih vrst ptic je na voljo na Internetu in je edino prav, da veterno polje pač kot "strošek" vključi tudi odškodnino za vsako pobito ptico.
Toda, kakopak, zakonodajalec mora dati dovoljenje za to, da je to veterno polje izvzeto od kazenske odgovornosti za pobijanje (zaščitenih) ptic.
Kar zadeva sam hrup, ta je bolj predstavlja nelagodje kot da bi povzročal neposredno škodo.
Kar zadeva pa "krajinsko veduto", to je še najmanj verodostojen argument zakaj človek ne živi v prazgodovini med mamuti in bizoni, ampak se piše leto 2007, kjer je napredek nuja, strinjam pa se, da ne za vsako ceno in ne mimo vseh pozitivnih predpisov.
Jaz verodostojnih argumentov na citirani spletni strani ne vidim, pač pa, žal, le splošne ocene o škodljivosti in potrebi po ohranjanju narave (ne pa tudi kaj po vsebini naj bi ta besedna zveza pomenila in kako to veterna elektrarna uničuje to naravo). Vidim pa nekaj dokaj zvenečih imen, ki so podpisniki te peticije, ki mi dajo misliti, da le vedo kaj počno.
Osebno sem na 50-50 in bi pred dokončnim ja ali ne želel prebrati še kakšno podrobno študijo o tem kaj se s veternim poljem konkretno pridobi in kakšni so konkretni predvideni učinki na okolje.
Neposredni odgovori na sporočilo št. 60131
Strani: 1
sporočil: 6.084
O tem je na teh straneh bilo že veliko napisanega.. čisto preprosto
se zdi, da gre predvsem za interes-zaslužek določene skupine, ki jo
niti ni težko locirati. Elektrika iz teh naprav bo močno
subvencionirana in bodo njeno proizvodnjo financirali vsi
državljani. Finance bi lahko zračunale kolk zastonj vrtcev bi lahko
financirali namesto, da financiramo proizvodnjo takšne
elektrike. Da ne omenjam lasttno prepričanje o možnosti
nadomestne "proizvodnje" elektrike iz vetrnih elektrarn z dvigom
sedanje cene elektrike za gospodinjstva, s katerim bi zmanjšali
sedaj pogosto neracionalno in nepotrebno porabo.
lp
lp
sporočil: 218
pred leti je bil v Delu objavljen intervju z direktorjem nekega
avstrijskega podjetja, ki se ukvarja s postavljanjem teh vetrnic.
Receno je bilo, da v tistih razmerah, pri tako sibkem in nestalnem
vetru kot je na volovji rebri, sploh ni smiselno gradit.
glede vpliva na okolje, pa je menda najvecji problem v tem, da tam in samo tam gnezdi neka ogrozena pticja vrsta.
glede vpliva na okolje, pa je menda najvecji problem v tem, da tam in samo tam gnezdi neka ogrozena pticja vrsta.
Strani: 1