patricem je napisal(a):

Ravno nasprotno. Brez jezika kot temelja sporazumevanja sploh ne bi bilo nikakršne skupnosti, kaj šele izmenjave dobrin. To je temeljna zabloda vas libertarcev.

To je res. Ampak saj nihče ne pravi, da sporazumevanje nima nikakršne vrednosti. So pa razlike v uporabnosti, če primerjaš sporazumevanje v slovenščini s sporazumevanjem v angleščini. Saj - to je jasno samo po sebi, ne vem, zakaj sploh toliko dviganja prahu okoli tega.

Da bi angleščina postala drugi uradni jezik - to se mi ne zdi ne primerno ne potrebno. Samo povečevanje stroškov... Hočem cenejšo državo, ne dražje. Bi pa po mojem mnenju morali povečati število ur, ki se ga nameni za učenje tujih jezikov (tudi, a ne samo angleščine). Večino stvari, s katerimi maltretirajo otroke, le-ti itak pozabijo, zato bi bilo bolje, da cajt zabijajo z učenjem jezikov, matematika pa se jih tako ali tako bolj švoh prime.

shevchenko je napisal(a):


Da bi angleščina postala drugi uradni jezik - to se mi ne zdi ne primerno ne potrebno. Samo povečevanje stroškov... Hočem cenejšo državo, ne dražje.

tako ja. uradni jezik je potrebno v celoti odpraviti. ce lahko americani shajajo brez uradnega jezika, lahko tudi vsi ostali.

shevchenko je napisal(a):


To je res. Ampak saj nihče ne pravi, da sporazumevanje nima nikakršne vrednosti. So pa razlike v uporabnosti, če primerjaš sporazumevanje v slovenščini s sporazumevanjem v angleščini. Saj - to je jasno samo po sebi, ne vem, zakaj sploh toliko dviganja prahu okoli tega.

Da bi angleščina postala drugi uradni jezik - to se mi ne zdi ne primerno ne potrebno. Samo povečevanje stroškov... Hočem cenejšo državo, ne dražje. Bi pa po mojem mnenju morali povečati število ur, ki se ga nameni za učenje tujih jezikov (tudi, a ne samo angleščine). Večino stvari, s katerimi maltretirajo otroke, le-ti itak pozabijo, zato bi bilo bolje, da cajt zabijajo z učenjem jezikov, matematika pa se jih tako ali tako bolj švoh prime.

Angleščina je morda za nekatere primere povsem neuporaben jezik. Na primer, eskimi poznajo veliko vrst besed, ki opisujejo snežne razmere. V tem okolju je angleščina bistveno manj uporabna od npr. eskimščine. Enako velja za Slovenijo in slovenščino: Že dejstvo, da večina ljudi na tem prostoru govori slovenščino, ji na tem prostoru daje večjo uporabnost od angleščine. Pa tudi, na primer, določene legende, besede (npr. burja), ki so vezane na ta prostor, bi bile izgubljene, globalni jezikovni prostor kot tak pa osiromašen. Striktno ekonomski princip nižanja stroškov pač ne deluje v tem primeru - na primeru Mića Mrkaića smo lahko celo videli, da ima naravnost groteskne posledice, ki so po svoji naravi genocidne.
Glede večanja št. ur za tuje jezike: Angleščine je za praktično uporabo dovolj na večini programov, saj lahko s srednješolskim znanjem zlahka napreduješ do te mere, da se sporazumevaš v njej (ob minimalni angažiranosti). Glede dodatnih tujih jezikov se pa več kot strinjam s tabo. Mislim, da bilo dobro imeti vsaj 2 tuja jezika že v osnovni šoli.